V Chiliadu (v Pizídiji, v današnji Turčiji), sveti bratje: Alféj, Aleksander in Zósim, mučenci.
Vir
Views: 12
V Chiliadu (v Pizídiji, v današnji Turčiji), sveti bratje: Alféj, Aleksander in Zósim, mučenci.
Vir
Views: 12
V Clairvauxu, spomin blaženega Fulkárda, konverza, o katerem je sveti Bernard pričal, da je hodil z Gospodom.
Vir
Views: 1
V samostanu Liesse [lís] (v Hainaultu [enóltu], v današnji Franciji), sveta Hiltrúda, devica, ki je kot rekluza skrita pri bratu Guntárdu, opatu, živela zelo pobožno.
Vir
Views: 16
Ceraunus je postal škof Pariza okoli leta 610, torej v času bratovske vojne med frankovskimi kralji, ki se je končala z osvojitvijo celotnega kraljestva s strani Chlotarja II. leta 613. Leta 614 se je udeležil koncila v Parizu, ki je potekal v cerkvi apostolov Svetega Petra in Pavla – na mestu kasnejšega samostana Sainte-Geneviève in današnje gimnazije Henri IV. – in na katerem je sodelovalo 78 frankovskih škofov. Od teh škofov je dobil informacije o mučencih, o katerih je Ceraunus napisal zgodbe o njihovem trpljenju, zlasti o Speosippusu, Eleosippusu in Meleosippusu. V samostanu Saint-Vincent – na mestu kasnejšega samostana Saint-Germain-des-Prés – je ustanovil duhovno šolo.
Ceraunus je bil pokopan v kripti takratne cerkve apostolov poleg Genoveve iz Pariza. Leta 1253 so njegove relikvije prenesli na oltar v zgornji cerkvi. († pred letom 625)
DE
Views: 0
V lángreškem okraju, spomin svetega Gílberta, meniha, ki je iz premonstratenskega reda prestopil v cistecijanskega in prišel v Klervo, kjer je postal velik častilec in posnemovalec svetega Bernarda, ki se mu je tudi nekoč prikazal.
Vir
Views: 2
V Pistoji (v Etrúriji), blaženi Lovrenc da Ripafrácta [ripafrákta], duhovnik iz Reda pridigarjev (dominikancev), ki je šestdeset let zvesto ohranjal redovno življenje ob marljivem poslušanju grešnikov.
Vir
Views: 9