V Berlinu (v kraju Plötzensee [plecnzé], v Nemčiji), blaženi Jakob Gapp, duhovnik in mučenec iz Družbe Marijine, ki je trdno prepričan razglašal, da brezbožni nauki vojaške vlade nikakor niso skladni s človeškim in krščanskim dostojanstvom. Zaradi tega je bil preganjan in se podal v Francijo in Španijo, toda od odposlanih je bil ujet in umorjen z odsekanjem glave. († 13. avgust 1943)
Vir

Jakob Gapp se je rodil 26. julija 1897 kot najmlajši otrok v delavski družini v Wattensu na Tirolskem. Po vrnitvi iz vojnega ujetništva se je leta 1920 pridružil marijanskemu redu in bil leta 1930 v Fribourgu (Švica) posvečen v duhovnika. Temu je sledilo osem let intenzivnega dela v šolah in pastorale, predvsem v Freistadtu (Zgornja Avstrija), Lanzenkirchnu (Spodnja Avstrija) in Gradcu.
V Gradcu je spoznal socialno stisko in si po svojih najboljših močeh prizadeval pomagati tistim, ki so bili „brez dela“, ter v učencih prebuditi družbeno odgovornost. V tem času se je intenzivno ukvarjal z nacionalsocialistično ideologijo in jasno spoznal njeno nezdružljivost s krščansko vero.
Po anšlusu je nekaj mesecev deloval kot pastor v svoji tirolski domovini. Po jasni pridigi v Wattensu mu je januarja 1939 uspelo pobegniti iz Avstrije. Nato je delal v zavodih reda v Franciji in Španiji. Vendar ga gestapo ni nikoli spustil izpred oči. Novembra 1942 so ga njihovi obveščevalci uspeli ugrabiti v okupirani Franciji. Sledilo je devet mesecev zapora v Berlinu. Ljudsko sodišče je 2. julija 1943 očeta Gappa obsodilo na smrt in ga 13. avgusta usmrtilo v Berlinu-Plötzensee.
Papež Janez Pavel II. ga je 24. novembra 1996 razglasil za blaženega. Liturgični praznik blaženega Jakoba Gappa je 13. avgust.
DE

Views: 0