V rimski baziliki sv. Pavla zunaj obzidja je bil danes (11. maj 2013) za blaženega razglašen duhovnik Luigi Novarese. Obred beatifikacije je vodil vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone. Praznovanje slovesnega dogodka se je v Rimu sicer začelo že včeraj z molitvenim bdenjem, nadaljevalo pa se bo vse do ponedeljka. Med pridigo je kardinal Bertone o novem blaženem dejal, da je svoje zemeljsko življenje posvetil oznanjevanju »evangelija tolažbe«. Gospod je uporabil Luigija Novareseja, njegovo zvestobo in apostolsko gorečnost, da bi preko njega številne osebe dosegel žarek žive in poživljajoče svetlobe Duha zaščitnika in tolažnika. Novi blaženi, ki je v Italiji poznan kot apostol bolnikov, je živel med leti 1914 in 1984. Je ustanovitelj Tihih delavcev križa (Silenziosi Operai della Croce) in Centra prostovoljcev za pomoč trpečim (Centro Volontari della Sofferenza).
Kot je poudaril kardinal Bertone, so mnoge bolne in trpeče osebe v njem našle odsev Kristusove ljubezni. Tako predstavlja zgled pričevanja o vstalem Jezusu v današnjem času. Zaradi svoje posebne predanosti bolnim je postal »živa podoba Njega, ki je Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe«. Njegov način dela je prispeval k preoblikovanju mišljenja in delovanja v odnosu do bolnikov. Le-te je Luigi Novarese nenehno spodbujal, naj ne bodo le »objekt solidarnosti in dejavne ljubezni«, ampak tudi »dejavni subjekti evangelizacijskega delovanja, zaznamovanega z duhovnim dinamizmom tolažbe«. Ta njegova značilna rahločutnost za svet trpljenja je izvirala iz njegove lastne izkušnje bolečine. Njegovo mladost je namreč zaznamovala bolezen, ki ga je pripeljala skorajda do konca življenja. Ozdravel je nepričakovano, po dolgi molitvi k Mariji Pomočnici.
Novi blaženi je morda tudi zaradi tega posebej opozarjal na pomen molitve za in z bolnimi. Iz istega razloga pa jih je tudi pogosto spremljal do Marijinih svetišč, zlasti k lurški votlini. Med današnjo pridigo je kardinal Bertone še spomnil, da je imelo Novaresejevo delovanje nemalo vpliva tudi v civilni družbi. In sicer prav s spodbujanjem pozornosti do potencialov sveta trpljenja, ki je lahko dragocen zaklad.
Moč za svoje poslanstvo je Luigi Novarese črpal iz svete maše, evharističnega čaščenja in zakramentalne spovedi. Ti trije elementi so bili v središču njegovega življenja, delovanja in duhovnosti. Po Bertonejevih besedah pa sta imela velik pomen tudi njegova predanost in prepričano sprejemanje nauka Petrovega naslednika. Novarese je med drugim trideset let svojega življenja velikodušno preživel v službi državnega tajništva Svetega sedeža. Pisarniško delo pa je znal usklajevati s konkretnimi obveznostmi ustanovitelja novih cerkvenih stvarnosti.
Blaženi Luigi Novarese, je sklenil vatikanski državni tajnik, je danes pred nami kot »občudovanja vreden pričevalec evangelija, ki je ljubil Boga v bolnih in trpečih«. Vse je spodbujal, naj se z gorečnostjo in zaupanjem spoprimejo z novo evangelizacijo na obširnem področju trpljenja in bolečine. Njegov zgled in njegova neutrudna apostolska gorečnost sta lahko podpora vsem osebam, poklicanim k evangeljskemu pričevanju. »Evangelizacija v prostranem svetu zdravstva je naloga vsakega vernika, saj gre za služenje, ki je sestavni del poslanstva cerkvene skupnosti.
Vir

»Blaženi Luigi Novarese je občudovanja vreden pričevalec evangelija, ki je ljubil Boga v bolnih in trpečih. Vse je spodbujal, naj se z gorečnostjo in zaupanjem spoprimejo z novo evangelizacijo na obširnem področju trpljenja in bolečine. Njegov zgled in neutrudna apostolska gorečnost sta lahko podpora vsem, ki so poklicani k evangeljskemu pričevanju. Evangelizacija v prostranem svetu zdravstva je naloga vsakega vernika, saj gre za služenje, ki je sestavni del poslanstva cerkvene skupnosti.« (kardinal Tarcisio Bertone)
Ime: Izhaja iz latinskega imena Aloisius oz. germanskega imena Alwis, zloženega iz starovisokonemških besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«.
Rojen: 29. julija 1914.
Kraj rojstva: Mesto Casale Monferrato v severnovzhodni Italiji.
Umrl: 29. julija 1984.
Kraj smrti: Mestece Rocca Priora blizu Rima, Italija.
Družina: Bil je najmlajši od devetih otrok, od katerih so trije umrli še kot dojenčki. Očeta Jožefa Karla ni poznal, saj je umrl za pljučnico, ko je bil Alojzij star komaj nekaj mesecev. Za številno družino je skrbela mati Terezija Sassone.
Bolezen: Že kot otrok je bil ves čas bolehen, vse življenje je imel eno nogo za 15 cm krajšo od druge, tako da je nosil posebne ortopedske čevlje. Pri devetih letih je zbolel za hudo obliko kostne tuberkuloze, tako da je veliko časa preživel po bolnišnicah, dokler ni na priprošnjo sv. Janeza Boska na hitro ozdravel.
Študij: Sprva je želel postati zdravnik, a se je na koncu odločil za duhovništvo. Študiral je najprej na Casale Monferrato, nato pa v zavodu Capranica v Rimu, kjer je diplomiral iz teologije in kanonskega prava.
Duhovnik: V duhovnika je bil posvečen 17. decembra 1938 v lateranski baziliki v Rimu.
Službovanje: 1. maja 1942 je sprejel povabilo msgr. Giovannija Battista Montinija, bodočega papeža Pavla VI., da se pridruži njegovemu osebju na državnem tajništvu, kjer je ostal vse do leta 1970.
Karizma: Zaradi svoje bolezni in ob opazovanju trpljenia mnogih se je posvečal skrbi in pomoči trpečim, ranjenim in bolnim. Ustanavljal je domove za ostarele, oskrbovalne centre, organiziral strokovne tečaje za invalide in slabovidne ter jih učil razmišljati in živeti v bolezni na nov način. Njegova pastorala bolnih je temeljila na zavedanju, da bolnik ni samo »objekt solidarnosti in karitativne ljubezni«, temveč tudi dejaven član evangelizacije. Njegove »duhovne vaje za bolne« so postale velika novost v Cerkvi. Moč za poslanstvo je črpal iz maše, evharističnega češčenja in zakramentalne spovedi. Ti trije elementi so bili v središču njegovega življenja, delovanja in duhovnosti.
Ustanovitelj: 17. maja 1943 je najprej ustanovil Marijino legijo za du­hovnike, štiri leta kasneje Center prostovoljcev za pomoč trpečim, leta 1950 pa še »Tihe delavce Križa«. Z letom 1970 je postal zadolžen za pastoralo zdravja pri Italijanski škofovski konferenci, zadnja leta pa se je popolnoma posvetil pastorali trpečih, tudi na mednarodnem področju.
Zavetnik: Ustanov, ki jih je ustanovil.
Goduje: 20. julija.

Beatifikacija: Za blaženega ga je 11. maja 2013 razglasil papež Frančišek.
Vir

Views: 10