V Milanu (v Ligúriji), sveti Matérn, škof, ki je po vrnjeni svobodi Cerkvi, slovesno prenesel telesa mučencev Nábora in Feliksa iz Loda v svoje mesto.
Vir
Views: 7
sveta Hedvika (Hedviga) Poljska – kraljica
V Krakovu (na Poljskem), sveta Hedvíga, kraljica, rojena na Ogrskem, ki je prejela kraljestvo Poljske in se poročila z Jageliom, velikim vojvodom Litve. Z njim je, pri krstu imenovanem Ladislav, sejala v Litvi katoliško vero.
Vir
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico. Je svetnik patron kraljic, in Združene Evrope. V nemščini je znana kot Hedwiga, v litvanščini kot Jadvyga, v madžarščini kot Hedvig, ter v latinščini kot Hedvigis. Vsakodnevno se je udeleževala svete maše in je imela bogato molitveno življenje. Zavzemala se je za revne.
Otroštvo: Jadwiga je bila najmlajša hči Ludvika I Ogrskega in Elizabete Kotromanić. Jadwiga je lahko dokazovala poreklo po poljski kraljevski rodbini Piastov, stari avtohtoni poljski dinastiji, in sicer po obeh straneh, materini in očetovi. Njena babica po očetovi strani Elizabeta Kujavska je bila hči kralja Władysława I. Krivoustega, ki je Poljski vladal leta 1320.
Rodila se je 18. februarja 1374 v Budimu, umrla pa 17. julija 1399 (25 let) v Krakovu.
Beatifikacija: 8. avgust, 1986, Krakov
Kanonizacija: 8. junij, 1997, Krakov
God: 17. julij
Vir
Views: 24
sveti Justa in Rufina – devici in mučenki
V Sevilli [sevílji] (v provinci Andalúzija na Španskem), sveti devici: Justa in Rufína, ki sta bili ugrabljeni od predsednika Diogenijána. Bili sta strašno mučeni: najprej v ječi z lakoto in različnimi mukami, slednjič je Justa izdihnila dušo, Rufína pa je bila med priznavanjem Gospoda zadavljena.
Vir
Zavetnici Seville in Burgosa
Atributi: palmove veje, lončene posode
Imena: Justa, Justina, Justi, Stina, Tina, Rufina, Rudolfina
Sestri Justa in Rufina naj bi bili hčerki seviljskega lončarja in naj bi prodajali lončene izdelke svojega očeta. Med pogansko procesijo skozi Sevillo sta dekleti javno priznali svojo krščansko vero in razbili sliko poganskih bogov. Nato so ju ujeli in mučili. Justa naj bi umrla v zaporu, Rufina pa naj bi bila zadavljena.
Španski kralj Ferdinand III. je dal zgraditi cerkev in samostan nad domnevnim mestom njunega mučenja. Murillova slika ju kaže s palmovima vejama in stolpom seviljske stolnice. Slikala sta jo tudi Goya in Zurbaran.
Vir
Views: 22
blaženi Pavel Peter Gojdič – škof in mučenec
V Leopoldovu (na Slovaškem), blaženi Pavel (Peter) Gojdič, škof in mučenec, ki je bil kot pastir na prešovskem ozemlju v času vlade, sovražne Bogu, vržen v ječo. Pretrpel je veliko težav, a je kruto mučen zvesto ponavljal Kristusove besede in po marljivem pričevanju prešel v slavno življenje.
Vir
Views: 18
sveti Fredegand iz Kerkelodorja – menih in opat
V Turninu (blizu Antverp, v Avstráziji, v današnji Belgiji), sveti Fredegánd, ki je prišel kot menih iz Irske, in bil tovariš svetega Foilana in drugih potujočih in marljivih misijonarjev.
Vir
Views: 6
sveti Leon IV. – papež
V Rimu pri Svetem Petru, sveti León IV., papež, častilec Rima in branitelj Petrovega primata.
Vir
Leon IV., papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. julij 855 Rim ( Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
V času, v katerem je bilo malo velikih mož, bilo pa je veliko nevarnosti, so Rimljani povzdignili na sedež svetega Petra najbolj dostojnega, Leona, sina Rimljana Radualda, kardinala-duhovnika pri cerkvi Štirih svetih kronanih mučencev v Rimu. Izvolitev je bila soglasna; zaradi izrednih razmer je ni mogel takoj sprejeti cesarjeve odobritve; tako so ga čez tri mesece posvetili, ne da bi počakali na cesarjevo privolitev. Leonova prva skrb je bila obnova bazilik svetega Petra in Pavla, ki so ju izropali muslimanski Saraceni. Svetega Petra je opasal s trdnjavo; ker je tisti del opustošil požar, je celotno četrt zavaroval z mestnim obzidjem, ki je zato dobila ime Urbs Leonina (Leonovo mesto). Da bi preprečil podobne nevarnosti, je utrdil meste Ostia, Centumcellae (Civita Vecchia), Horta in Ameria. Sklenil je zvezo z Neapeljci , Gaetci in Amalfejci, Ko so Saraceni 849 oblegali Ostijo, je papež hitel k zavezniškim vojaškim enotam, jih spodbujal ter na dan bitke obhajal. Mohamedanci so resnično pretrpeli uničujoč poraz, kar so vsi imeli za Božji čudež.
Podobno mu pripisujejo, da je na njegovo molitev prenehal uničujoči požar v Borgu – kakor tudi več drugih čudežev.
Leon je umrl 17. julija 855 v Rimu. Njegov god je 17. julija. Pokopan je v Baziliki svetega Petra v Vatikanu.
Vir
Views: 14