V La Valletti (na otoku Malta), blaženi Ignacij Falzon [falcon], ki se je kot klerik posvečal molitvi in učenju krščanskega nauka. Zelo je skrbel za vojake in mornarje, da bi prišli do katoliške vere, preden bi odpotovali na boj. († 1. julij 1875)
Vir
Views: 2
V nedeljo, 18. novembra 2007 je bila v Novari beatifikacija Antonia Rosminija. Duhovnik, redovnik, mislec je avtor več kot 100 napisanih del. Rojen je bil leta 1797 v pokrajini Trento, 1.julija leta 1855 pa je umrl v Novari. Rosmini je dragocen lik v zgodovini Cerkve, še posebej zaradi trdnega prepričanja, da sta vera in razum med seboj tesno povezana, kar je pomembno sporočilo za relativizem modernega sveta.
O Rosminijevi misli je za Radio Vatikan škof Novare, Bruno Corti povedal, da je Rosminijeva filozofija pomembno sporočilo v delovanju Cerkve. Prav njegovo delo lahko pomaga pri soočanju s kulturnimi izzivi, ki želijo sporočilo krščanstva omejiti le na iracionalno raven. Prav razum, po Rosminiju, pomaga človeku razkrivati skrivnosti, ki so pomembna razsežnost v človekovem življenju.
Rosmini je imel poseben odnos do vprašanja o Božjem usmiljenju.
Zanj je usmiljenje Božje ime. Usmiljeni Bog se je razodel v križanem Jezusu, križ je katedra velikega Božjega sporočila, to je kraj najgloblje sinteze naše misli o človeškem življenju in stvarstvu, ki ga je Bog napolnil s svojim usmiljenjem. »Rosmini je v nekem zelo lepem govoru o križanem poudaril štiri razsežnosti ljubezni: širino, dolžino, višino in globino«, je zaključil škof Corti.
Vir
Italijanski duhovnik Antonio Rosmini je bil ugleden mislec in vzgojitelj sredi 19. stoletja, ki ga je papež Pij IX. zelo cenil. Ko pa je izdal delo z naslovom Pet odprtih ran Cerkve, je zaradi spornih trditev knjiga končala na seznamu prepovedanih knjig. Cerkev je Rosminija rehabilitirala po 2. vatikanskem koncilu, njegova razmišljanja pa vključila v intelektualni dialog sodobne misli. Rosmini je namreč učil, da mora vsak kristjani in vsak resen mislec biti prijatelj resnice, kar danes njegovi učenci razumejo, da si mora kristjan prizadevati, da bo pospeševal in gojil intelektualno ljubezen. To pa je mogoče le, kadar se človek poglablja v bistvo stvari z vso svobodo duha in ob spoštovanju drugačnosti išče rešitve za ključna vprašanja, ki se mu postavljajo na pragu novega tisočletja.
Vir
Views: 15
V Londonu (v Angliji), blaženi Tomaž Maxfield [meksfíld], duhovnik in mučenec, ki je bil pod kraljem Jakobom I. obsojen na obglavljenje, ker je prišel v Anglijo kot duhovnik. Bil je mučen v Tiburnu, zaradi velikega sočutja do njega od navzočih vernikov ovenčan s cvetlicami. († 1616)
Vir
Views: 2
V Aywièresu (na Brabantskem), zadnje slovo blažene opatinje Elizabete, ki si je po smrti svojega moža z redovno ponižnostjo ovenčala slavo devištva, ki ga je bila v zakonu ohranila. († 1250)
Vir
Views: 0
Proti koncu 17. stoletja je Anglijo zajelo novo preganjanje in mučenje katoličanov, pod pretvezo, da so si zamislili zaroto proti kralju Karlu II. in domovini. Ker se v takih razmerah mladi Oliver ni mogel šolati in delovati doma, je študiral v Rimu, bil tam posvečen v duhovnika in bil profesor moralke v zavodu za širjenje vere. Po posvečenju v škofa se je vrnil v domovino in na skrivaj požrtvovalno deloval med svojim ljudstvom. Bil je izdan, zaprt in obtožen, a ker na Irskem nihče ni bil pripravljen pričati proti njemu, so ga prepeljali v London, kjer je pretrpel mučeniško smrt. Z njegovo smrtjo se je skoraj sto petdeset let trajajoče preganjanje katoličanov končno nehalo.
Ime: Po eni različici bi ga lahko izpeljali iz poznolatinskega olivarius »gojitelj oljk, drevo oljke«, po drugi pa iz skandinavskih besed ans »dober« in leifer »preostanek, sled«.
Rodil se je 1. novembra 1625 v kraju Loughcrew v okrožju Meath na Irskem, umrl pa 11. julija 1681 v Londonu v Angliji.
Družina: Izhajal je iz ene najimenitnejših plemiških rodbin na Irskem, očetu je bilo ime Janez, materi pa Tomasina Dillon.
Sodobniki: kralj Karel II., papež Klemen IX., anglikanski duhovnik Titus Oates, ki je sprožil preganjanje katoličanov.
Škofija: Škofijo Armagh v Severni Irski naj bi leta 444 ustanovil sv. Patrik. Sprva so jo vodili opatje, v 12. stol. je bila povzdignjena v nadškofijo. Nadškof nosi naziv katoliškega primasa Irske. Danes nadškofijo vodi kardinal Sean Bradley.
Zavetnik: Velja za zavetnika svoje nadškofije v Armaghu.
Kreposti: Bil je zelo skromen in pobožen, kot škof je večino časa preživel med svojimi preprostimi verniki in duhovniki, jih obiskoval, spodbujal in opogumljal, jim delil zakramente ter se žrtvoval zanje.
Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovski ali izbrani svetni obleki. Na nekaterih upodobitvah drži v roki mučeniško palmo.
Obsodba: Sprva je bil obtožen, ker naj bi pridobil 70.000 katoliških Ircev, da pobijejo vse protestante; sledila je obtožba, da je pripravljal napad na kralja in delal za »obnovo katoliške vere na Irskem«. Obsodili so ga na smrt z obešenjem in razčetverjenjem.
Grob: Njegovo glavo hranijo v njemu posvečeni cerkvi v Droghedi, severno od Dublina; truplo pa je v benediktinski opatijski cerkvi v Downsidu v južni Angliji.
Goduje: 1. julija, v nekaterih predelih Irske pa 10. julija.
Misel: »Odpuščam vsem, ki so, neposredno ali posredno, krivi moje smrti in prelitja moje nedolžne krvi.«
Vir
V Londonu, sveti Oliver Plunkett [planket], škof in mučenec v Armaghu, ki je bil pod kraljem Karlom II. obtožen lažne izdaje in obsojen na obglavljenje. Pred navzočo množico je pred mučilom odpustil sovražnikom in nazadnje izpovedal katoliško vero.
Vir
Views: 458
V Lvóvu (v Ukrajini), spomin blaženega Zenóna Kovalyka, duhovnika in mučenca iz Kongregacije Presvetega Odrešenika (redemptoristov), ki je, v času Bogu sovražne vlade, zaslužil slavno palmo na nepoznan dan tega meseca.
Vir
Views: 3
