sveta Demetrija – devica in mučenka

V Rimu, spomin svete Demetrije, device. Ko so jo zaradi vere v Kristusa pripeljali pred brezbožnega sodnika, je po priznanju Gospoda izdihnila dušo.
Vir

Bila je hči plemenitega Flavijana in Dafroze, ki ju je namestnik cesarja Julijana Odpadnika Apronijan dal oba najprej vreči v ječo. Potem je dal mater obglaviti, očeta pa je poslal v pregnanstvo, kjer je umrl od hudega. Ostali sta hčerki Bibijana in Demetrija. Ti dve je hotel Apronijan pripraviti k odpadu.
Poskušal je zlepa in zgrda. Obetal jima je cesarjevo milost in bogato možitev, hkrati pa razkazoval mučilno orodje, s katerim ju bo dal razmesariti, če se mu bosta upirali. Demetrija je bila nežna in šibka. Tiha bolečina po umrlih starših ji je glodala življenje, in ko je pred sodnikom odločno izpovedala svojo vero, se je mrtva zgrudila na tla.
Vir

Views: 8

sveti Alban iz Mainza – duhovnik in mučenec

Hraban Maurus piše o njem, da je iz Rima prišel najprej v Milano k škofu Ambrožu. Od tam je šel preko Galije v Augsburg in nazadnje s tovarišem Teonestom v Mainz. Boril se je proti arijanizmuin sodeloval s škofom Aureusom, ki se je vrnil iz pregnanstva. Leta 406 so Vandali napadli mesto, ujeli škofa in ga potolkli, potem pa so mučili še Albana  ter mu odsekali glavo. Legenda pripoveduje, da je vzel svojo glavo in jo odnesel na kraj, kjer naj bi bil pokopan. Teonest ga je pokopal, nato pa je bil tudi sam mučen. Karel Veliki je na tem mestu zgradil samostan v čast svetemu Albanu in v katerem so bili kasneje pokopani škofi Mainza.
Zavetnik : Mainza, kmetov, proti slabemu vremenu, proti bolečinam v vratu in glavi, proti epilepsiji in bolezni sečnih poti.
Ime pomeni: beli.
Goduje 21.junija.
Vir

Pri Mainzu, rojstni dan za nebesa svetega Albana, mučenca. († ok. 406)
Vir

Views: 11

sveti Evzebij iz Cezareje – škof

Pasho obhajamo na vsak Gospodov dan – O velikonočnem prazniku 7.9.10-12
(PG 24, 701-706)

V Cezareji (v Palestini), smrt svetega Evzébija, škofa, zgodovinopisca in moža odličnih sposobnosti.
Vir

Evzebij iz Cezareje (* okoli leta 260 v Palestini, † (po sirskem martirologiju) 30. maj 339) je bil učenec prezbiterja Pamfila, ki je kot vodja katehetske šole v Cezareji veliko prispeval h knjižnici in Origenovi literarni zapuščini. Nasledil je svojega učitelja, ki je po dveh letih zapora leta 309 umrl kot mučenec, in leta 313 postal škof v Cezareji. Tako kot Pamfilij je bil tudi Evzebij navdušen Origenov privrženec in si je s svojim znanstvenim delom pridobil naklonjenost cesarja Konstantina I. Velikega. Imel je pomembno vlogo v arijanski polemiki. Sinoda v Antiohiji ga je leta 324 ekskomunicirala, ker se je izrekel v prid Arija, ki ga je leta 318 na sinodi v Aleksandriji, ki se je je udeležilo skoraj 100 škofov iz Egipta in Libije, kot prezbiter v cerkvi Baukalis v Aleksandriji ekskomuniciral Aleksander Aleksandrijski. Konstantin I., ki si je zelo želel ohraniti enotnost Cerkve, ki so jo ogrožali dogmatični spori, je leta 325 sklical prvo ekumensko sinodo v Nikeji (Bitinija). Nastali sta dve majhni skupini, in sicer okoli Arija in Evzevija iz Nikomedije ter okoli Aleksandra Aleksandrijskega in njegovega diakona Atanazija. Največja je bila sredinska skupina pod vodstvom Evzevija, ki jo je združevala pripadnost Origenu. Izpoved, ki jo je sestavil Evzebij iz Nikomedije in je odločno zagovarjala arijanstvo, je večina sredinske stranke zavrnila.
Konstantin I. se je zato strinjal, da se Atanaziju sodi na sinodi pred posvetitvijo cerkve Božjega groba v Jeruzalemu, in Atanazija prosil, naj se poleti leta 335 zglasi na sinodi v Tirani. Njegovi tožniki so bili privrženci Melecija iz Likopolisa, sodniki pa privrženci Evzevija iz Nikomedije. Ker je bil potek sinode za Atanazija neugoden, je skrivaj zapustil Tiro in odpotoval v Konstantinopel, da bi cesar zanj dosegel pravico. Člani sinode so iz Tira odpotovali v Jeruzalem, kjer so nadaljevali s posvetovanji. Atanaziju je uspelo doseči, da je Konstantin I. člane sinode povabil na sodišče. Evzebij iz Nikomedije, Evzebij, Teognis iz Niceje, Patrofil iz Skitopole in voditelja zahodnih arijancev Ursacij iz Singindunuma (zdaj Beograd) v Moesiji in Valens iz Murse (Panonija) so se odzvali pozivu. Atanazija so obtožili političnih dejavnosti in dosegli, da ga je Konstantin I. konec leta 335 brez zaslišanja izgnal v Trier.
Vir

Views: 7

blaženi Jakob Morelle Dupas – duhovnik in mučenec

Na privezani ladji na odprtem morju pred Rochefortom [rošfórom] (v Franciji), blaženi Jakob Morelle Dupas [morél dipá], duhovnik in mučenec, ki je bil obsojen na ujetništvo, ker je vršil v času francoske revolucije pastoralno službo v poitierski pokrajini. Bil je strog do sebe, mil pa do drugih in je pri sidru od lakote umrl.
Vir

Views: 3