Benedikta Cambiagio Frassinello, ustanoviteljica Sester benediktink Božje previdnosti, se je rodila 2. oktobra leta 1791 v bližini Genove, umrla pa 21. marca 1858 v kraju Roncoscrivia, kjer se nahaja generalna hiša njihove družbe. Življenska pot sestre Benedikte je ena redkih med svetnicami. Več poročenih žena je, potem, ko so postale vdove, sprejelo redovniški poklic. Benedikta je to storila še v času življenja svojega moža, ki je pristal na njeno odločitev ter tudi sam sprejel redovniški poklic. Benedikta Frassinello se je posebno izkazala s svojo dejavnostjo na družbenem in duhovnem področju. Te dve dejavnosti – kakor je omenil postulator postopka dr. Andrea Ambrosi v pogovoru z novinarjem Radia Vatikan – si ne nasprotujeta, ampak dopolnjujeta. Sodobnemu človeku se predstavlja kot žena, ki praktično živi Evangelij, pa tudi kot žena, ki evangelizira družbo. V zelo težkih časih družbene in politične krize na področju Genove, se je vsa posvetila siromašnim dekletom. Ponudila jim je svoje duhovno materinstvo in z nepopisno srčnostjo vodila skozi velike vsakodnevne nevarnosti. Te žene so se z njeno pomočjo uspele osvoboditi jarma svojega časa.
Sveta Benedikta (Benedetta) goduje 21.marca.
Vir
V Roncu Scriviji [rónku skrívíji] (v Ligúriji), sveta Benedikta Cambiagio Frasinelli [kambijádžo frasinéli], ki se je z dovoljenjem moža odpovedala zakonskemu življenju in ustanovila Inštitut sester benediktink od Previdnosti, za krščansko vzgojo deklet, revežev in zapuščenih.
Vir
»’O blagoslovljena luč, razsvetli srca svojih vernih.’ Te besede predstavljajo čudovito sintezo življenja svete Benedikte Cambiagio Frassinello ter njeno izjemno duhovno bogastvo. Božja milost jo je vodila, da je zvesto in dosledno izpolnjevala Božjo voljo. Z neizmernim zaupanjem v Gospodovo dobroto se je prepustila njegovi ‘ljubeči Previdnosti’, globoko prepričana, da mora vse narediti iz ljubezni do Boga.« (sv. Janez Pavel II.)
»Kadar Bog nekaj želi, za to vedno najde primerna sredstva. Vse moramo delati iz ljubezni do Boga ter z željo, da bi mu ugajali.« (sveta Benedikta)
Ime: Izhaja iz latinske besede benedictus »blagoslovljen« oz. iz deležnika glagola bene dicere »lepo, spodobno govoriti, hvaliti; blagoslavljati«.
Rojena: 2. oktobra 1791.
Kraj rojstva: Vasica Langasco v zaledju Genove v Liguriji na severu Italije.
Umrla: 21. marca 1858.
Kraj smrti: Naselje Ronco Scrivia, 20 km severno do Genove.
Družina: Rodila se je v kmečki družini, bila je najmlajša od šestih otrok očeta Jožefa in matere Frančiške. Družina se je leta 1804 zaradi političnih razmer in gospodarske krize preselila v Pavio, kjer je oče odprl majhno trgovino z zelenjavo in žiti.
Poklic: Benedikta je pri dvajsetih letih začutila močno željo po molitvenem in spokornem življenju v redovnem poklicu, a se je na željo staršev poročila.
Zakon: 7. februarja 1816 se je poročila s kmetom in tesarjem Janezom Krstnikom Frassinello. Prvi dve leti zakona nista mogla imeti otrok, nato pa sta se sporazumno odločila, da bosta živela v celibatu kot brat in sestra. Na svoj dom sta sprejela Benediktino sestro Marijo, ki je zbolela za rakom, ter zanjo skrbela. Ko je leta 1925 umrla, je mož vstopil v redovno skupnost somaskov, Benedikta pa k uršulinkam.
Poslanstvo: Zaradi hudih zdravstvenih težav se je morala po nekaj mesecih vrniti domov v Pavio, a je na priprošnjo sv. Hieronima Emilianija čudežno okrevala. Začela je zbirati revna in zapuščena dekleta, jih vzgajati in izobraževati. Kmalu se ji je pri delu pridružil tudi mož in leta 1827 sta v Pavii odprla prvo šolo.
Skupnost: Z mladimi prostovoljkami, ki so ji pomagale, je dekleta poleg kateheze in osnovne izobrazbe učila tudi gospodinjskih opravil, kuhanja in šivanja, da bi jih pripravila na družinsko življenje. Njeno delo je bilo v tistem času na marsikaterem področju pionirsko. 28. oktobra 1838 je v Ronco Scrivia ustanovila skupnost benediktink (Božje) Previdnosti.
Danes: Sestre danes delujejo v Italiji, Španiji, Burundiju, na Slonokoščeni obali, v Peruju in Braziliji. Posvečajo se mladim, revnim, bolnim in ostarelim.
Zavetnica: Svoje kongregacije in vzgojiteljev.
Beatifikacija: 10. maja 1987 jo je papež sv. Janez Pavel II. razglasil za blaženo, 19. maja 2002 pa za svetnico.
Goduje: 21. marca.
Vir
Views: 98
V samostanu Fontenelle (v Névstriji), smrt svetega Vulfráma, ki je bil izvoljen za senskega škofa. Zaradi oznanjevanja evangelija se je podal k rodu Frizov. Slednjič se je vrnil v samostan Fontenelle in tam v miru počiva.
Marija Jožefina Sancho de Guerra je že kot dekle ves čas govorila, da je bila »rojena za poklic redovnice«. Sprva si je želela vstopiti v kontemplativni red, pa ji je to preprečila bolezen. Kasneje je vstopila v novoustanovljeni inštitut Marijinih služabnic, kjer pa je morala skozi obdobje velikih dvomov in iskanja ter na koncu spoznala, da živeti v tej skupnosti ni njen poklic. Ob podpori predstojnikov je ustanovila svoj red in se posvetila službi bolnikom. Veliko je tudi sama pretrpela in bila dolgo časa na bolniški postelji.
V samostanu Mar Saba (v Palestini), trpljenje dvajsetih menihov, katere so Saraceni, ob vdoru v cerkev Božje Bogorodice, zadavili. Med njimi so bili