Rodil se je okoli leta 669 v Rimu; umrl pa 11. februarja leta 731.
Papež je postal leta 715. Moral je ukvarjati s cesarjem Leonom III. Na začetku pontifikata so Langobardi zavzeli Italijo, zato je papež skrbel bolj za južno kraljestvo. Prišel je v konflikt s cesarjem Leonom III. Ta je ljudstvu v Italiji naložil visoke davke, ter pričel z ikonoklastično politiko, saj je želel prepovedati češčenje svetih podob.
Leta 716 je na prošnjo vojvode Theoda poslal na Bavarsko škofa, ki naj bi uredil cerkveno situacijo. Tri leta kasneje je v Nemčijo poslal benediktinca Winfrieda, kateremu je dal ime Bonifacij. Leta 722 ga je posvetil za škofa.
Gregor pomeni “buden”.
Vir

Papež Gregor II. je bil po dolgem času prvi Rimljan, ki je zopet zasedel sedež sv. Petra. Svoj pogled je usmerjal daleč v prihodnost, njegovo delovanje pa je bilo prežeto z veliko preudarnostjo. Zaradi svoje plemenitosti in zglednosti je bil zelo spoštovan; v Italiji je imel večjo moč kakor bizantinski cesar.
Ime: Njegovo rojstno ime je bilo Gregor Sabellus. Izhaja iz grškega imena Gregorios; glagol gregoreo pomeni »sem buden, živim«.
Rodil se je leta 669 v Rimu, v Italiji, umrl pa 11. februarja 731, prav tako v Rimu v Italiji.
Družina: Rodil se je v stari plemeniti in ugledni rimski rodbini očetu Marcelu in materi Honesti.
Sodobniki: papeža Sergij I. in Konstantin, cesarja Justinijan II. in Leon III., langobardski kralj Liutprand, sveta Bonifacij in Korbinijan.
Izvolitev: Izvolili so ga 19. maja 715 za 89. naslednika apostola Petra. Njegov pontifikat je trajal skoraj šestnajst let.
Predhodnik: Konstantin (708–715)
Naslednik: Gregor III. (715–741)
Zavetnik: Nima posebnega patronata, lahko pa ga štejemo med zaščitnike svetih podob.
Službe: Od zgodnje mladosti je živel na papeškem dvoru. Papež Sergij I. ga je posvetil v subdiakona in mu podelil službo zakladnika svete Cerkve, kasneje pa je postal tudi knjižničar. Bil je znan po izredni učenosti in spretnosti.
Kreposti: Bil je blage in miroljubne narave, a je znal, kadar je bilo to potrebno, nastopiti z vso avtoriteto, odločnostjo in ostrostjo. Bil je velik dobrotnik preprostih in ubogih, zidal je cerkve, gostišča in zavetišča.
Dela: Znan je zlasti po dveh zgodovinskih dejanjih: uspešno in neustrašno se je bojeval za ohranitev češčenja svetih podob proti bizantinskemu cesarju Leonu III., ki jih je hotel uničiti; v nemške dežele pa je poslal svetega Bonifacija širit krščansko vero.
Čudež: Papež Gregor II. naj bi odločilno pripomogel k zmagi nad muslimanskimi silami v bitki pri Toulousu leta 721. Akvitanijskemu vojvodu Odu naj bi namreč poslal tri košarice blagoslovljenega kruha. Ta je kruh shranil, tik pred odločilno bitko pa ga razdelil na majhne koščke in dal svojim vojakom. Poročajo, da nobeden izmed vojakov, ki so zaužili ta kruh, ni padel ali bil ranjen.
Upodobitve: Med portreti papežev v baziliki sv. Pavla je upodobljen kot starček s košato belo brado, na nekaterih drugih upodobitvah pa je tudi golobrad. Ponekod nosi tiaro, drugod mitro, običajno pa drži v roki poleg papeškega križa še knjigo.
Grob: Pokopali so ga v baziliki svetega Petra, a njegovega groba do danes niso našli.
Goduje: 11. februarja.
Misel: »Kakor nima papež pravice stikati po cesarski palači, tako tudi cesar ne vtikati se v cerkvene zadeve. Vsak naj ostane v poklicu, kamor ga je poklical Bog.« (cesarju Leonu III.)
Vir

V Rimu pri svetem Petru, smrt svetega Gregorija II., papeža, ki je v hudih časih cesarja Leóna Izauriskega branil Cerkev in čaščenje svetih podob in je poslal svetega Bonifacija oznanjat evangelij v Nemčijo.
Vir

Views: 26