V regensburški škofiji, trpljenje svetih mučencev iz Marienzella, ki so jih husiti zaradi stanovitnosti v veri na grozovit način umorili.
Vir
Views: 9
sveti Alto iz Altomünstra – puščavnik in opat
Na Bavarskem, spomin svetega Alta, opata, ki je kot Irec zgradil samostan, pozneje po njem imenovan, v gozdu te pokrajine.
Vir
Views: 9
blažena Maria Teresa Bonzel – redovnica
Rojena je bila 17. septembra leta 1830 v nemški pokrajini Vestfalija. Njeni starši so bili premožni in so pripadali eni najbolj starodavnih plemiških katoliških družin. Živa vera očeta in matere, njun dober zgled in molitveno življenje so prispevali h krščanski vzgoji bodoče blažene. Po zaključenem izobraževanju je izrazila željo, da bi postala redovnica. A to sta ji preprečila materino nestrinjanje in šibko srce, pa tudi bolezen, za katero je v tistem času zbolela njena sestra. Vendar pa je Maria Teresa vztrajala v svojem sklepu, da se posveti Gospodu. Z nekaj prijateljicami je ustanovila verski inštitut, ki je sprejel pravila frančiškanskega tretjega reda in ki ga je odobril škof v Paderbornu. Leta 1863 se je tako porodila kongregacija ubogih frančiškanskih sestra večnega češčenja. Maria Teresa Bonzel je bila njihova vrhovna predstojnica vse do svoje smrti. Umrla je 6. februarja leta 1905. V tistem trenutku je bilo v kongregaciji dejavnih 870 sester v Nemčiji, kjer so imele 71 hiš, ter 700 sester v 42 hišah v Ameriki.
Kot je zatrdil kardinal Amato sta bila za novo blaženo značilna »duh molitve« in »njena dejavna ljubezen«: »Na poseben način je bila njena duhovnost zaznamovana z izročitvijo Božji previdnosti, zlasti v preizkušnjah in boleznih. Njena evharistična pobožnost je bila zgledna in pogosto so jo videli častiti kleče na koru kapele.« Njena materinska ljubezen se je širila med otroci v kolegiju in zunaj njega. Kot je dejal kardinal Amato, pa je posebej skrbela tudi za to, da so vsi gojenci kolegija po zaključenem šolanju našli svoje mesto in so bili nastanjeni pri dobrih družinah.
»Beatifikacija matere Marie Terese Bonzel je dar Božje previdnosti škofiji, sestram in mestu Paderborn.« V novi blaženi, je poudaril Amato, je Jezusova beseda našla srce, ki je bilo pripravljeno »obroditi junaštvo v dobroti in svetosti«. Svoje sestre kot tudi vse nas spominja, da je cilj posvečenega življenja lastno posvečevanje. Evangeljski sveti uboštva, čistosti in pokorščine, ki povzemajo blagre, imajo dvojno vlogo. Omogočajo popolno predanost apostolatu dobrote do najbolj ubogih v vsakem času in na vsakem kraju. Hkrati pa po kardinalovih besedah predstavljajo spodbudo k dvigovanju v višino, k popolnosti svetosti.
Nova blažena vabilo k svetosti namenja tudi nam. Kardinal Amato je spomnil na besede papeža Frančiška, izgovorjene na nedavni praznik vseh svetih: »Svetniki niso nadljudje in niti niso rojeni popolni. So kakor mi, kakor vsakdo izmed nas, so osebe, ki so preden so dosegle nebeško slavo, živele normalno življenje z radostmi in bolečinami, napori in upanji. Toda kaj je spremenilo njihovo življenje? Ko so spoznale Božjo ljubezen, so ji sledile brez pogojev in hinavščine z vsem srcem; svoja življenja so dale za služenje drugim, trpljenja in nasprotovanja so prenašale brez sovraštva ter na zlo so odgovarjale z dobrim, s širjenjem radosti in miru.« Blažena Maria Teresa Bonzel, kot je nadaljeval kardinal Amato, nas torej spominja, da svetost ni privilegij posameznikov, temveč je cilj vseh: »Krst v vse vliva nadnaravne kreposti vere, upanja in ljubezni, ki vsem dopuščajo rasti in zoreti v krščanski popolnosti, ko dan za dnem sprejemamo Božjo milost tako kot dobrodejna mama podpira naše dobre namene.
Vir
Views: 14
sveti Teliavij iz Llandafa – škof in opat
V samostanu Landaff (v Cornwallu [kórnvólu] v Angliji), sveti Teliávij, škof in opat, katerega odlična dela slavijo mnoge Cerkve, tako v Walesu [vejlzu] in Cornwallu [kórnvólu], kot v Bretánji.
Vir
Views: 8
sveti Mihael (Frančišek) Febres Cordero – redovnik
Rodil se je 7. novembra leta 1854 v kraju Cuenca v Ekvadorju; umrl pa leta 1910 v Barceloni.
S štirinajstimi leti je vstopil v red Krščanskih šolskih bratov v Quintu in bil skoraj 30 let učitelj. Tam je bil sodelavec pri izdajanju časopisa svojega reda, ki ga je ustanovil sveti Janez Krstnik de la Salle. Za blaženega je bil razglašen leta 1977, za svetnika pa leta 1984.
Vir
V Premiji de Mar (blizu Barcelone, v Španiji), sveti Mihael (Frančišek Alojzij) Febrer Cordero, redovnik Krščanskih šolskih bratov, ki je v mestu Concha [konča] v Ekvadorju skoraj štirideset let pospeševal študij literature, slednjič se je s preprostim srcem prepustil popolnemu izpolnjevanju svoje Regule.
Vir
Views: 14
sveti Maron – puščavnik
Sv. Maron je živel med 4. in 5. stoletjem in se po posvetitvi v duhovnika odločil za puščavniško življenje ter se umaknil v gorovje Tauro v današnji Turčiji. Zaradi svojega načina življenja in mnogih fizičnih in duhovnih ozdravitev je imel mnogo privržencev, s katerimi je v okrilju katoliške Cerkve osnoval prvo maronitsko Cerkev sui iuris. Maronitska Cerkev, ki je od vsega začetka bila v občestvu z Rimom, je danes prisotna v Libanonu, Siriji, Egiptu, Sveti deželi in v državah v diaspori. O sv. Maronu je malo znanega. Mnogo že pove pismo Janeza Krizostoma, ki ga je sirskemu menihu pisal okrog leta 405, mu v njem izrazil svojo naklonjenost in ga prosil za molitev. O sv. Maronu piše tudi škof Teodor, ki v svojo knjigo o zgodovini vere, nastala je v 5. stoletju, vključi tudi Maronejev življenjepis. Svetnik bi naj umrl okrog leta 410 in bil pokopan v kraju Brad, kjer je bila nato sezidana velika cerkev. Njegovo telo so nato prenesli v kraj Apamea v današnji Siriji in ga hranili v znamenitem samostani Beit-Maron. V 7. stoletju je zaradi preganjanj maronitska Cerkev zbežala v Libanon ter sedež patriarhata postavila v kraju Bkerké, kjer so relikvije sv. Marona hranili do leta 1130. Nato jih je opat iz Sassoviva, današnji Foligno v Italiji, prenesel v svojo opatijo, od tu pa so leta 1940 relikvije prenesli v katedralo sv. Felicijana v Folignu, kjer se nahajajo še danes. Leta 2000 je takratni folignjski škof Arduino Bertoldo del relikvij vrnil maronitskemu patriarhu v Antiohiji, kard. Nasrallahu Sfeirju.
Goduje 9. februarja.
Vir
Na gori blizu Apaméi (v Siriji), sveti Marón, puščavnik, zelo vdan strogi pokori in notranjemu življenju. Pri njegovem grobu je bil zgrajen slaven samostan, od koder je narod pozneje dobil ime.
Vir
Views: 30