blaženi Augusto Gaius – redovnik in mučenec

Prvi korejski jezuit in mučenec na Japonskem
Gaius (1572 – 1624) je kot mladenič postal budistični menih. V Koreji je padel v ujetništvo Japoncev, ki so ga kot sužnja odvedli na Japonsko. Tam je postal kristjan, nato katehist in končno, tik pred mučeniško smrtjo, ko je bil živ zažgan, tudi jezuit.

Kot budistični menih ni bil zadovoljen z budističnim učenjem o Bogu, zato je zapustil samostan in živel samotarsko življenje v gorah. Ko je tako živel v tišini in molitvi, je prišel do prepričanja, da mora biti samo en Gospod vseh stvari. Leta 1592 pa so Japonci napadli Korejo. Kot mnogi drugi je tudi Gaius padel v ujetništvo in bil kot suženj poslan na Japonsko. Njegov gospodar tam pa je spoštoval njegovo prejšnje meniško življenje in mu je omogočil, da je odšel v samostan v Miyako (današnji Kyoto). Njegov drugi poskus, da bi postal menih, pa mu prav tako kot prvi ni prinesel duševnega miru. Na skrivaj se je udeleževal katehez v jezuitski cerkvi in se odločil, da bo postal kristjan.

Ko je zapustil samostan, je bil krščen in je začel pomagati enemu jezuitu. Ta je spoznal, da mu lahko odločilno pomaga pri poučevanju Korejcev, ki so po vojni živeli na Japonskem. Gaius je kot katehist živel in deloval v mestih Osaka, Sakai in Kanazawa. Ko je leta 1614 Shogun Tokugawa Iyeyasu izgnal tuje misijonarje, se je Gaius pridružil nekdanjemu gubernijskemu uradniku, ki je odhajal v izgnanstvo, ker je postal kristjan. Z njim je Gaius ostal, dokler ta ni eno leto pozneje umrl. Takrat se je Gaius vrnil na Japonsko. Nastanil se je pri korejskih kristjanih in nadaljeval misijonsko delo s poučevanjem ljudi, krščevanjem otrok in spreobrnjencev, obiskovanjem bolnikov in zapornikov in pokopavanjem mrtvih. Kljub nevarnosti je vztrajal dokler ni bil aretiran ob obisku španskega frančiškana v zaporu v Nagasakiju.

Gaius je v zaporu ostal več kot leto in pol. Med tem časom je zaprosil za vstop k jezuitom, z obrazložitvijo, da ker je bil “sin Družbe, bi rad tudi umrl v njej”. Bil je sprejet, a še preden je za to izvedel, je guverner 12 novembra 1624 podpisal ukaz o usmrtitvi. Še isti dan so ga odpeljali na grič mučencev v Nagasakiju, kjer je bil živ sežgan.
Vir

Views: 21

sveti Izidor iz Peluzije – opat

sveti Izidor iz Peluzije - opatNjegovi spisi:

Rodil se je okoli leta 360 v Egiptu, umrl pa med letoma 431 in 451.
Bil je sorodnik Teofila, aleksandrijskega patriarha in njegovega nečaka Cirila. Bogat in izobražen je postal menih, kasneje pa opat v samostanu Peluzija. Boril se je proti zlorabam v duhovščini, od diakonov do škofa. Zato je pošiljal pisma mnogim osebam. “Dela imajo večjo vrednost kot pridige”, je govoril.
Vir

V Pelúziju (v Egiptu), sveti Izidór, duhovnik, slaven po znanju. Preziral je svet in bogastvo, ter je raje, oblečen v meniško obleko, posnemal življenje Janeza Krstnika v puščavi.
Vir

Views: 17

sveta Ivana Valois – kraljica in redovnica

sveta Ivana Valois - kraljica in redovnicaRodila se je 23. aprila leta 1464, umrla pa leta 1505, v Bourgesu.
Bila je hči kralja Ludvike XI. Oče jo je preziral zaradi nelepega videza. Pri 12-tih letih se je bila primorana poročiti s 14-letnim sorodnikom Ludvika Orleanskega, ki je leta 1498 postal francoski kralj Ludvik XII. Od papeža Aleksandra VI. je dosegel ničnost zakona in preselil Ivano v Bourges. Tam je leta 1500 ob podpori Frančiška Pavelskega ustanovila red francoskih anuncijatinj. Papež je red potrdil leta 1503. Tudi sama je vstopila v red in izrekla zaobljube. Živela je v strogem odrekanju.
Njene kosti so počivale v Bourgesu, v času reformacije so bile zažgane. Za svetnico jo je razglasil papež Pij XII. leta 1950.
Goduje 4. februarja, ponekod 14. februarja.
Vir

Sveta Ivana Francoska je zelo zgovorna priča, da tudi ljudem kraljevega rodu ni bilo v življenju vedno postlano »z rožicami«. Zaradi telesne hibe so jo zapostavljali in prezirali starši, pa tudi mož, s katerim so jo zaradi politične koristi poročili že pri dvanajstih letih, je ni maral. A Ivane to ni potrlo ali zagrenilo, saj si je vse življenje prizadevala služiti le Bogu in bližnjemu. Tako se je lepota, za katero je bila na zunaj »prikrajšana«, v toliko večji meri razodevala in cvetela v njenem bogatem in plemenitem srcu.
Ime: Izhaja iz hebrejskega Jehohanan, Johanan, kar pomeni: »Jahve, Bog je milostljiv«.
Rodila se je 23. aprila 1464 v kraju Nogent-le-Roy v Franciji, umrla pa 4. februarja 1505 v Bourgesu prav tako v Franciji.
Družina: Ivana je bila druga hči francoskega kralja Ludvika XI. in njegove druge žene Charlotte Savojske. Njena preživela brat in sestra sta bila Charles VIII. in Anna. Poročili so jo z bratrancem Ludvikom Orleanskim (Ludvik XII.), a samo zato, da bi njen mož dosegel pravico nasledstva. Ko je postal kralj, pa je poskrbel, da je papež njun zakon razglasil za neveljaven.
Preizkušnje: Ivana je bila od rojstva grdega obraza in grbasta, zato je oče ves čas z njo grdo ravnal, pa tudi mož, čeprav sta bila poročena 22 let, jo je preziral.
Skupnost: S pomočjo frančiškana bl. Gabrijela Marija je leta 1500 v Bourgesu ustanovila red francoskih anunciantk, red Oznanjenja Device Marije, ki ga je 15. februarja 1501 potrdil papež Aleksander VI. Zraven svoje palače je zgradila samostan, ki ga je imenovala »samostan deseterih kreposti«. Sama je naredila zaobljube leta 1503. Glavna naloga reda je bila posnemanje Marijinih kreposti in dobrodelnost.
Kreposti: Imela je veliko umskih darov in lepih duševnih lastnosti, bila je polna zaupanja v božjo ljubezen in Marijino priprošnjo. Ves čas je živela svetniško, posebej se je odlikovala v delih ljubezni do bližnjega.
10 Marijinih čistost, preudarnost, ponižnost, zvestoba, pobožnost, vdanost, uboštvo, potrpežljivost, usmiljenost, sočutnost.
Zavetnica: Bourgesa.
Upodobitve: Največkrat je upodobljena v sivi redovniški obleki s črno tančico; včasih nosi čez to še hermelin ali bogato izvezeno ogrinjalo. Večinoma deli miloščino. Njeni atributi so: krona, košara kruha in čaša vina, križ in rožni venec. Upodabljajo jo tudi, kako drži za roko Jezusa, ki ji nosi košaro.
Grob: Njen grob, na katerem se je zgodilo veliko uslišanj, so leta 1562 uničili hugenoti, ko so sežgali njene kosti. Številne cerkve po škofiji Bourges pa imajo njene posmrtne maske.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 18. junija 1742 razglasil papež Benedikt XIV., za svetnico pa 28. maja 1950 Pij XII.
Goduje: 4. februarja.
Vir

V Bourges-u [Búržu] (v Aquitániji), sveta Ivana Valois [valuá], ki se je kot kraljica Francije, po izjavi ničnosti zakonske zveze s kraljem Ludvikom XII., zatekla k Bogu, častila z izredno pobožnostjo križ in ustanovila Red Presvetega oznanjenja blažene Marije Device.
Vir

Views: 69