V Morerueli [moreróli] (v Španiji), spomin blaženega meniha Ignacija, ki je dvakrat umrl in izročil dušo Kristusu Gospodu v navzočnosti Blažene Device in drugih svetnikov.
Vir
Views: 8
V Morerueli [moreróli] (v Španiji), spomin blaženega meniha Ignacija, ki je dvakrat umrl in izročil dušo Kristusu Gospodu v navzočnosti Blažene Device in drugih svetnikov.
Vir
Views: 8
V Milanu (v Italiji), blaženi Andrej Karel Ferrari, škof, ki je pospeševal versko tradicijo svojega ljudstva in odpiral nova pota, po katerih naj bi bil spoznan Kristus in ljubezen Cerkve.
Vir
Views: 9
V Rimu, sveti Nikolaj Saggio [sadžo] de Langobardis, redovnik iz Reda manjših bratov, ki je ponižno in sveto vršil službo vratarja.
Vir
Nicola da Longobardi, italijanskega rodu, je bil rojen leta 1650. Njegovo krstno ime je bilo Giovanni Battista Clemente Saggio. Kljub nadarjenosti kot kmečki sin ni mogel študirati. Od malega je bil navajen delati na polju. Obenem se je pogosto postil in goreče se je udeleževal evharistije. Večkrat je obiskoval cerkev pavlincev v rojstnem kraju Longobardi in tam cele dneve prebil v molitvi. Pri dvajsetih letih je navkljub nasprotovanju staršev vstopil v pavlinski samostan, kjer je kot samostanski brat dobil ime Nicola. Znan je bil po svojih krepostih. V veliki predanosti in ponižnosti, s katerima je bil zgled vsem, je opravljal naloge cerkovnika, vrtnarja, kuharja, vratarja in druge. Imel je tudi kateheze za otroke in njihove starše. Posebno ljubezen pa je izkazoval do ubogih in bolnih. Pogosto je doživljal mistične izkušnje in po njegovem posredovanju se je zgodilo tudi več čudežev. Napovedal je celo lastno smrt, ki ga je doletela 2. februarja 1709.
Vir
Views: 11
Rodila se je 27. decembra leta 1566 v Bordeauxu; umrla pa 2. februarja leta 1640 prav tam.
Leta 1606 je ustanovila red “Hčera naše drage Gospe”, Marijino družbo za vzgojo mladih deklet. Papež je red priznal leta 1607. Za svetnico jo je razglasil Pij XII. 15. maja leta 1949.
Vir
V Bordeauxu [bordóju] (v Galiji), sveta Ivana de Lestonnac, ki je še kot deklica zavrgla vabila in poskuse matere, da bi zapustila katoliško Cerkev. Po smrti soproga je modro poskrbela za vzgojo petih dečkov. Nato je ustanovila Družbo za pospeševanje krščanske vzgoje deklic.
Vir
Views: 19
V Rimu, spomin svetih mučencev: Fortunáta, Felicijána, Firma in Kándida.
Imena ostalih so: Kastula, Sekundula, Rogacijan, Kaj, Gregorij, Kappa, Felicita, Placid, ViKtor, Feliks, Marcijal, Kornelijan, Salustij, Mavricij, Papirij, Sekundijan, Ingenus, Mustula, Viktorija, Bonosija, Victorija, Hilarij, Rogacij in Saturnin.
Vir
Views: 4
V Rimu ob Salarijski cesti, trpljenje svetega Apronijána. Ko je bil še pogan in rabelj, je skupaj z diakonom Sisinijem slišal glas iz nebes: »Pridita blagoslovljena mojega Očeta, prejmita kraljestvo, ki vama je pripravljeno od začetka sveta«. In veroval je ter bil krščen in bil zato pozneje zaradi pričevanja za Kristusa obglavljen.
Vir
Views: 8