V Fríziji (v severni Nemčiji), spomin blaženega Gvidona, opata, ki je sveto umrl v samostanu Blom Kamp.
Vir
Views: 9
V Fríziji (v severni Nemčiji), spomin blaženega Gvidona, opata, ki je sveto umrl v samostanu Blom Kamp.
Vir
Views: 9
V Cezareji (v Mavretániji, v današnji Alžiriji), sveta mučenca: Severiján in Akvila, soproga, ki sta bila sežgana v ognju.
Vir
Views: 24
V Teanu (v Kampániji), spomin svetega Amázija, škofa.
Vir
Views: 14
V Zaragozi [saragósi] (v Španiji), spomin svetega Valérija, škofa, ki je bil navzoč na prvem koncilu v Elviri in odpeljan v izgnanstvo v Valencijo, skupaj s svetim Vincencijem.
Vir
Views: 14
Rodil se je leta 775; umrl pa 23. januarja leta 841.
Izhaja iz plemiške družine. Leta 824 je sodeloval na koncilu v Parizu. Neuspešno je posredoval v sporu med kraljem Ljudevitom Pobožnim in sinovi. Zato mu je bila odvzeta služba, bil je izgnan. Leta po tem se je vrnil v škofijo.
Bernard pomeni “močan kot medved”.
Vir
V samostanu Romans (pri reki Isere na Alpah), pogreb svetega Bernarda, vienenskega škofa, ki se je iz vojaške službe cesarja Karla Velikega, podal v vojaško službo Kristusu. Razdal je bogastvo, prejeto od očeta, šel med revne in zgradil dva samostana pri Ambronay-u in Romansu. Tam je končal tek življenja.
Vir
Views: 11
Imena: Jos, Josip, Joža, Jožko, Joži, Juš, Pino; Joispa, Jozefa, Jozefina, Joža, Jožefa, Jožica, Jožka, Pepca, Pina
Rodil se je sredi devetnajstega stoletja v kraju Torri del Benaco blizu Verone kot mizarjev sin. Šolal se je najprej v domačem kraju, nato pa pri jezuitih v Veroni in tam vstopil v škofijsko semenišče. Po mašniškem posvečenju leta 1874 je bil najprej poslan v vasico S. Pietro di Lavagano, kjer je tri leta poučeval v osnovni šoli. Nato je bil kaplan v Castellettu ob Gardskem jezeru. Tu je leta 1884 postal župnik.
Prizadeval si je za zboljšanje slabega gmotnega in družbenega položaja svojih župljanov. Poskrbel je, da je kraj dobil pošto in telegraf, javno razsvetljavo in vodovod. Dal je sezidati malo oljarno, ustanovil tiskarno. Da bi pomagal najbolj zapostavljenim delavskim slojem, je ustanovil tudi posojilnico in hranilnico, da bi spodbujal varčevanje in s tem omogočal vsaj skromne investicije. Poskrbel je tudi za zavetišče, obrtno šolo, pri tem seveda ni pozabil pomagati bolnikom v zavetišču. Leta 1894 je sam odprl dom za ostarele. Bil je izjemno delaven, zato se ni čuditi, da se je lotil zidave župnijske cerkve. Posvečena je bila leta 1908.
Skrbel je za družbeni napredek ljudstva, toda pri tem ni zanemaril duhovne oskrbe svojih župljanov. Zlasti je slovel kot pridigar, katehet in spovednik. Želel je ustanoviti redovno skupnost, ki bi sodelovala v župnijskih dejavnostih in se zlasti posvečala bolnikom. Leta 1888 se je zbralo okoli učiteljice Antonije Gaioni šest deklet in se pridružilo družbi sv. Uršule v Brescii. Toda voditeljica je nenadoma umrla, novega uršulinskega samostana ni bilo več mogoče ustanoviti. Jožef se je leta 1892 lotil ustanavljanja redovne skupnosti pod imenom Male sestre Svete družine. Začela se je s štirimi sestrami. Družba se je naglo širila. Ko je leta 1909 papež Pij X. potrdil njena pravila in jo s tem povzdignil v papeško ustanovo, je štela že 320 sester v 64 hišah. Sestram je Nascimbeni priporočal, naj se predvsem posvečajo ubogim, bolnim in ostarelim. Družba je razširjena v Italiji, Švici, Argentini, Paragvaju, Urugvaju, Angoli. Do komunistične revolucije so te sestre delovale tudi v Albaniji.
Leta 1916 je Jožefa zadela kap in je bil do smrti leta 1922 priklenjen na invalidski voziček. Pokopali so ga v Castellettu, naslednje leto pa so njegovo truplo prenesli v materno hišo družbe, ki jo je ustanovil. Ljudje so njegov grob trumoma obiskovali.
Za blaženega ga je razglasil papež Janez Pavel II. 17. aprila 1988.
Vir
V Castellettu [kasteletu] del Garda (v Italiji), blaženi Jožef Nascimbeni [nasimbeni], duhovnik, ustanovitelj Inštituta Malih sester Svete družine.
Vir
Views: 17