sveta Emerencijana – devica in mučenka

EmerencijanaMučenka v Rimu okoli leta 304.
Ime pomeni “zelo zaslužna, častna” (lat.);  Ema
Vir

Kot navaja rimski martirolog, je bila sveta Emerencijana (ali Emerencija) posvojena sestra svete Neže. Ko je bila še katehumen, so jo našli poganski vojaki, ko je molila na grobu svoje predhodno mučene in ubite sestre ter jo do smrti posuli s kamenjem. Njeno čaščenje je že zelo staro, o njem poročajo martirologiji sv. Hieronima, sv. Bede in drugih. Kljub temu nam ni znan točen datum njene smrti.  Obstaja verjetnost, da je bila mučena skupaj s svetim Viktorjem, Feliksom in Aleksandrom. Trdijo, da so našli njene relikvije skupaj z relikvijami njene sestre v bližini cerkve svete Neže na Via Nomentana, ko so v času Papeža Pavla V.  cerkev obnavljali. Njena povezanost s sveto Nežo je še povečala njeno priljubljenost. Slikajo jo kot mlado dekle s kamenjem ali pa kako jo kamnajo na grobu svete Neže.
Vir

Niso še niti trije dnevi minili od mučeništva svete Neže, že nas liturgija, zvesta varuhinja vseh izročil, spet kliče k njenemu grobu. Tja je namenjena devica Emerencijana, sestra po mleku in prijateljica naše trinajstletne junakinje, da bi molila in jokala na kraju, kjer počiva telo nje, ki ji je bila tako okrutno odvzeta. Emerencijana se še ni prerodila v vodi krsta, šele pripravlja se v katehumenatu, njeno srce pa že pripada Kristusu po veri in želji.
Medtem, ko mlado dekle izliva svojo žalost in občudovanje na Nežinem grobu, pridejo pogani. Z motenjem njenega žalovanja nameravajo prekiniti izkazovanje spoštovanja njihovi žrtvi. Tedaj se Emerencijana, vneta v želji, da bi se združila s Kristusom in kmalu objela svojo drago, opogumi na tem slavnem grobu, se obrne k poganom, izreče za Kristusa, prekolne malike, njih pa pograja zaradi zverinske okrutnosti, s katero so pogubili nedolžno Nežo.
Razvnamejo se poganska srca teh ljudi, ki služijo satanskemu kultu in komaj deklica utihne, že pade na grobnico svoje prijateljice pod težo smrtonosnega kamenja, ki ga mečejo tisti, katerim se je drznila nasprotovati. Krščena z lastno krvjo zapušča Emerencijana na zemlji svoje krvavo telo, njena duša pa se naslanja na prsi Emanuelove, kjer se bo večno radovala v Njegovih božanskih objemih in dragi prisotnosti Nežini.
(prevod priredbe po: Dom Guéranger: L’Année Liturgique)
Vir

V Rimu ob Nomentanski cesti, na pokopališču Magiore, sveta Emerencijána, mučenka.
Vir

Views: 64

sveti Maimbod – romar in puščavnik

V Dampiérri (pri mestu Besançon [besansón] v Burgúndiji, v današnji Franciji), sveti Maimbód, ki je, po rodu Irec, postal romar in puščavnik in bil ubit verjetno od roparjev.
Vir

Views: 11

sveti Andrej Chong Hwa-gyong – katehet in mučenec

sveti Andrej Chong Hwa-gyong - katehet in mučenecV Seulu (v Koreji), sveti Andrej Chong (Tyong) Hwa-gyong, katehist in mučenec, ki je pomagal svetemu škofu Lavrenciju Imbert. Svojo hišo je naredil za zatočišče kristjanov, zato je bil divje preboden in slednjič v ječi obešen.
Vir

Views: 10

sveti Askl iz Antinoë – mučenec

Pri mestu Antíani, spomin svetega Askla, mučenca, ki so ga najprej kruto mučili, tako da so ga obesili, ga nato s plameni ob straneh žgali, in nazadnje vrgli v reko, kjer je svojo čisto dušo izročil Bogu.
Vir

Views: 11

sveti Janez Aleksandrijski (Usmiljeni) – aleksandrijski patriarh

Janez AleksandrijskiAtributi: dolga brada, dragocena odeja

Imena: Janez, Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana, …

»Ko Janez, patriarh v Aleksandriji, neke noči bedi in moli, zagleda čudovito dekle s krono iz oljčnih vejic na glavi. Janez se začudi in jo vpraša, kdo je. Ta odgovori: ‘Jaz sem Usmiljenje, ki je nagnilo Božjega Sina, da se je spustil z nebes na zemljo; vzemi me za nevesto in dobro se ti bo godilo.’ Svetnik razume, da oljka pomeni usmiljenje. Od tega dne dalje postane tako dober, da so ga vsi imenovali ‘usmiljeni’.«

S tem videnjem začenja Jakob de Varagine v svoji Zlati legendi opis življenja svetega Janeza Usmiljenega. O njegovi usmiljenosti je krožilo nešteto zgodb in pričevanj o čudežih in čeprav ne moremo ugotoviti, kaj je res in kaj ne, ostaja dejstvo, da je vse, kar je imel, razdal revežem in tako zanje skrbel. Vemo, da se je rodil v bogati družini na Cipru okoli leta 550. Na očetovo željo se je poročil, vendar so mu otroci še mladi umrli, za njimi pa tudi žena. V tem je Janez videl božje znamenje, da se poslej ves posveti Bogu. Potrebnim je razdal svoje bogastvo in jim pomagal, kolikor je mogel. Po nemirih v Aleksandriji je okoli leta 606 prevzel sedež patriarha in si prizadeval urediti razmere v Cerkvi. S svojo dobrotljivostjo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo je preproste ljudi pridobival za Kristusa. Ni lajšal samo telesne revščine, pač pa se je trudil odpravljati tudi duhovno. Zidal je sirotišnice, domove za revne matere, bolnišnice ter cerkve. Leta 619 ali 620 je izčrpan umrl v rojstnem kraju Amathonte na Cipru.

Dva dogodka iz njegovega življenja:

Potem ko je prevzel službo patriarha, je sklical svoje služabnike in jim naročil: »Pojdite po mestu in naredite seznam vseh mojih gospodov. Nikogar ne izpustite.« Ker niso razumeli, kaj želi, jim je pojasnil: »Tem, ki jih vi imate za reveže, pravim jaz moji gospodje in jim pomagam, zato, ker nam samo oni lahko pomagajo in nam nekega dne odprejo vrata nebeškega kraljestva.« Čez 7000 so jih zapisali in za vse je Janez očetovsko poskrbel.

V mestu je bil imeniten mož, ki pa je v sebi kuhal jezo in zamero do nekega someščana. Janez si je dolgo časa prizadeval, da bi ju spravil, a je bilo vse zaman. Nekega dne pa povabi tega moža k sebi, češ da ima zanj imeniten opravek. Ko pride, ga povabi v hišno kapelo k maši. Maša lepo teče, pri molitvi očenaša pa škof in služabnik, ki je stregel (po vnaprejšnjem dogovoru), utihneta pri besedah: ‘Odpusti nam …’, tako da jih mož sam glasno izgovori. Takrat se Janez obrne k njemu in mu reče: »Pomisli, kaj si v tem svetem trenutku izrekel: ‘Odpusti, kakor jaz odpuščam.’« Trdovratneža to pretrese, pade na kolena in prosi: »Gospod, kar hočeš, storim,« in se spravi s svojim nasprotnikom.

Sveti Janez Usmiljeni, aleksandrijski patriarh, goduje 23. (ali 30.) januarja
Vir
 

Views: 19