Zavetnica Pariza, genovefovcev, žensk, pastirjev, viničarjev, klobučarjev
Kličejo jo na pomoč proti vojni, suši, kugi, vročici, očesnim boleznim
Atributi: pastirica ali devica z angelom in s hudičem, svečo ali s svetilko, včasih tudi z dvema ključema
Mogočna kupolasta stavba panteona sredi Pariza, kjer od leta 1885 hranijo telesne ostanke najslavnejših Francozov, hrani kot svoj najvidnejši okras – freske iz življenja sv. Genovefe. To zgovorno dokazuje, da se Francozi nič manj ne ponašajo s sv. Genovefo, zavetnico pariškega mesta, kakor s sv. Ivano Arško (Devico Orleansko), ki je skoraj tisoč let mlajša od nje.
Genovefa je živela v 5. stoletju. Bila je hči kmečkih staršev iz vasi Nanterre, poldrugo uro od Pariza. Še majhni deklici je obesil škof sv. German, ko je potoval skozi njeno rojstno vas, bakreno svetinjico s podobo Križanega okrog vratu in jo vprašal, ali hoče živeti samo za Boga. Deklica mu je veselo obljubila. Škof je blagroval starše, ki jim je Bog dal tako izvoljeno hčerko. Ko so ji starši umrli, se je preselila k botri v Pariz, kjer je morala veliko trpeti: bolezni in huda obrekovanja.
Ko je hunski kralj Atila pridrl s svojimi tolpami v Francijo, so preplašeni Parižani nameravali mesto zapustiti in pobegniti. Genovefa jih je kakor junaška Judita opominjala, naj zaupajo v Boga, in jim obetala božjo pomoč, če bodo s pokoro potolažili pravično božjo jezo. Nekaj pobožnih žena se ji je pridružilo v prisrčni molitvi, večina ljudstva, zlasti moški, pa so jo sramotili, češ da je izdajalka, in jo hoteli celo umoriti. Bog je uslišal Genovefino molitev. Atila se je obrnil, ne da bi mestu storil kaj žalega. Takrat sta se obrekovanje in zaničevanje spremenila v ljubezen.
Kmalu po njeni smrti so jo začeli Parižani častiti za svojo varuhinjo pri Bogu. Leta 1129 je sv. Genovefa spet rešila Pariz strašne kuge. Brž ko so skrinjo z njenimi zemeljskimi ostanki prenesli v procesiji iz njene cerkve, to je iz sedanjega panteona, v stolnico, da bi jih izpostavili javnemu češčenju, je strašna bolezen prenehala.
Goduje 3. januarja.
Vir
V Parizu (v Franciji) se danes spominjajo smrti svete Genovéfe, nanterrske device, ki je pri petnajstih letih sprejela, na pobudo Germana, škofa v Auxerru, pajčolan devic. Bodrila je prebivalce mesta, prestrašene zaradi vpada Hunov, in je vzdrževala sodržavljane v času lakote.
Vir