Gervazij in Protazij sta tesno povezana s sv. Ambrožem. Ko je škof Ambrož leta 386 v Milanu posvetil cerkev, ki jo je dal zgraditi, si je ljudstvo zaželelo relikvij. Ko so kopali v baziliki mučencev Feliksa in Nahorja, so našli sarkofag s kostmi sv. Gervazija in Protazija, ki sta umrla mučeniške smrti. Nekateri stari prebivalci tega mesta so se tega še spominjali. Škof Ambrož je relikvije slovesno prenesel v novo cerkev, ki jo je posvetil prav njima. Ob tej priložnosti je Ambrož njima na čast spesnil čudovito hvalnico.
Vir
Najstarejši podatki o teh svetih mučencih segajo v leto 386, ko so po zaslugi zavzetosti sv. Ambroža v Milanu našli njune posmrtne ostanke. Takrat je bil v Milanu tudi sv. Avguštin, ki je ta dogodek zabeležil v svojih znamenitih Izpovedih. Zapisal je: “Takrat si svojemu omenjenemu škofu (Ambrožu) v videnju odkril kje so skrita telesa mučencev Gervazija in Protazija, ki si jih za toliko let ohranil nepokvarjene kakor v trezorju svoje skrivnosti, da bi jih končno ob primernem času našli za potešitev jeze neke žene, ki je bila cesarica.” Gre za cesarico Justino, mater mladoletnega cesarja Valentinijana, ki je bila zagrizena arijanka in je kot takšna nenehno preganjala milanskega škofa sv. Ambroža, neustrašnega branilca Kristusove božje narave.
Sveti Avguštin nadaljuje: “Ko so torej ta telesa našli in izkopali, ter jih s primernimi častmi dostojno nesli v Ambroževo baziliko, so ozdraveli ne samo obsedenci, s priznanjem samih hudih duhov, marveč tudi neki meščan, slep že mnogo let in v mestu dobro poznan. Ko je povprašal in izvedel, zakaj ljudstvo tako hrumi od veselja, je skočil na noge in svojega vodiča poprosil, naj ga pelje tja. Ko je prispel do sprevoda, je poprosil, da bi se z robčkom dotaknil nosil Tvojih svetnikov, katerih smrt je dragocena v Tvojih očeh. Ko se jih je dotaknil in se z robčkom približal svojim očem, so se mu oči takoj odprle. Glas o tem se je razširil, vsepovsod so se dvigale tople in čudovite zahvale Tebi, pa tudi srce sovražnice, če se že ni odprlo odrešilni veri, se je vendarle vzdržalo nadaljnega preganjanja.
Naj ti bo hvala, o Bog! Zakaj si mi pokazal ta spomin, če ne zato, da Ti priznam tudi ta čudež, ki sem ga, čeprav je velik, vseeno pozabil primerno omeniti. Če so takrat še tako dišala Tvoja olja, nisem hodil za teboj. Zato sem takrat po svojem krstu prelil toliko več solz poslušajoč petje Tvojih pesmi…”
Kako je bilo takrat ozračje v Milanu zastrupljeno s sovražnostjo, pričuje neki Ambrožev življenjepisec, ki piše o tem, da so arijanci zanikali čudež ozdravitve obsedenca. Še več, oklevetali so ga, da je z denarjem podkupil nekaj ljudi, da so igrali obsedenost s hudimi duhovi in nato navidezno ozdraveli.
O čudežu ozdravitve slepega govori sv. Ambrož v več svojih spisih, pa tudi sv. Avguštin tudi v svojem delu De civitate Dei. V nekem pismu piše o svetih mučencih, ki so bili mučeni davno pred časom sv. Ambroža, v njegovem času pa “smo našli dva moža čudežne veličine, o katerih je govorilo izročilo”. O odkritju teles sv. Gervazija in sv. Protazija govori tudi Pavlin iz Milana, Ambrožev tajnik in življenjepisec. Sam sveti Ambrož, ko piše sestri Marcelini kroniko teh dogodkov, ne govori o videnju, ki ga je imel, ampak samo, da je imel občutek glede tega.
O življenju svetih mučencev se je kasneje spletla legenda, ki nima zgodovinske vrednosti. Strokovnjaki pravijo, da sta bila mučena ali v času Dioklecijanovega preganjanja na začetku IV. stoletja, ali pa že v III. stoletju pod Dacijevim ali Valerijanovim preganjanjem. Sveti Gervazij in Protazij sta na zahodu zelo spoštovana mučenca in to ne samo v Milanu, ampak tudi v Rimu, Raveni Bresci, Dunaju,Rouenu, v Carmoni v Španiji, v Kartagini v Afriki. V lepem turističnem mestu Bormio, v severni Italiji se nahaja velika župnijska kolegiatska cerkev posvečena svetima Gervaziju in Protaziju z umetniškimi slikami, ki jih je naslikal G. Prina. Ta sveta mučenca sta bila stoletja imenovana tudi v Litanijah vseh svetnikov.
Vir
V Milanu (v Ligúriji), spomin svetih mučencev: Gervázija in Protázija, katerih trupla je našel sveti Ambrož in na ta dan s svečanim obredom prenesel v novo baziliko, ki jo je sam zgradil.
Vir
Ob današnjem datumu sta v koledarju tudi imeni sv. Gervazija in Protazija, ki sta umrla kot mučenca v Milanu, najverjetneje pod cesarjem Decijem okoli leta 250. Njun spomin je ohranjal sv. Ambrož, ki je bil škof v Milanu proti koncu 4. stoletja. Odkril je njun grob in njune relikvije slovesno prenesel v svojo stolnico, ki zdaj nosi ime po njem.
Bila sta tako slavna, da sta bili njuni imeni vključeni v litanije vseh svetnikov; v novih, ki so se izoblikovale po drugem vatikanskem koncilu, ju ni več.
Vir