sveta Marija de Mattias – redovnica

Marija de Mattias

Glede na to, da tudi na Hrvaškem delujejo sestre Predragocene Krvi Jezusove, je primerno, da se spoznamo z njihovo sveto ustanoviteljico Marijo de Mattias. Ko bomo spoznali njo, bomo bolje poznali tudi njene duhovne hčere, njihovo poslanstvo in se veselili, če bodo narasle  po številu poklicev in v kreposti, z zgledom svoje ustanoviteljice.
Marija de Mattias se je rodila 4. februarja leta 1805 v Vallecorsi, v škofiji Gaeta v Italiji. Njeni starši Janez in Oktavija so ji dali globoko krščansko vzgojo. Otrok je bil od majhnega prežet s pobožnostjo, tej kreposti so se kasneje pridružile še dve: skromnost in samozatajevanje. To so vrline, ki so v svetu zasmehovane, svetnikom pa na poseben način pomagajo v rasti.
Marija se je, kot toliko ustanoviteljic pred njo, srečala s svetnikom, ki je opazil njene kreposti in jo vzel za sodelavko v ustanavljanju ženske veje svoje Družbe. V njenem primeru je bil to sveti Gašper del Bufalo, ki se je, ko je bil v izgnanstvu v Bologni, odločil ustanoviti misijonarsko družbo misijonarjev Predragocene Krvi, pa tudi misijonark, ki se bodo posvečale zlasti vzgoji ženske mladine. Srečanje teh dveh svetniških duš se je zgodilo v Vallecorsi, kjer je sv. Gašper del Bufalo leta 1822 vodil ljudske misijone. Dnevi misijona so običajno dnevi posebnega Božjega blagoslova, Bog obišče tolike duše. Koliko dobrega je narejenega na ta način apostolata!
Dobra duša Marija de Mattias je pozorno poslušala pridige vnetega misijonarja, med poslušanjem pa se je v njej vse bolj prebujala želja, da bi tudi ona koristila dušam, njihovem večnem odrešenju. Ko je oče Del Bufalo drugič prišel v Vallecorso, ji je svetoval, naj postane svetnica v svetu. Enak nasvet ji je dal tudi nek drug  duhovnik, svetega življenja, ki je v svetišču Civita pri Itriju živel krepostno življenje. Gašper del Bufalo je z uvidom svetnika opazil duhovno vrednost Marije del Mattias, zato ji je leta 1824 poslal v Vallecorso svojega sodelavca Janeza Merlinija. Ta duhovnik je postal njen duhovni spremljevalec, ki je to izredno dušo z zanesljivostjo vodil po Gospodovih potih. Postal je njen prvi življenjepisec.
Na pobudo in ob podpori Janeza Merlinija je Marija okoli sebe zbrala nekaj deklet ter jih poučevala in vzgajala v krščanskem življenju. Njeno delo je bilo v začetku skromnih sadov, vendar je kmalu pritegnilo pozornost škofa Jožefa Marije Laisa, ki jo je kot učiteljico poslal v šolo v mestecu Acuto pri Anagniju. Tu je Marija s svojimi sodelavkami ustanovila Kongregacijo sester častilk Predragocene Krvi. Nova družba se je hitro razširila  po celotnem Laciju in bližnjem Neapeljskem kraljestvu. Ob pomoči in zaščiti Pija IX. ter kneginje Zenaide Wolkonski je Marija leta 1847 odprla šolo v Rimu v Via degli Avignonesi, za njo pa še nekoliko šol v raznih rimskih središčih.
Še v času življenja Marije de Mattias je Družba sester Predragocene Krvi prestopila meje Apeninskega polotoka; odprle so hišo v Badnu v Avstriji. To je bilo leta 1866.  Marija de Mattias  je  umrla istega leta na današnji dan. Za blaženo jo je 10. oktobra leta 1950 razglasil papež Pij XII.
Sestre Predragocene Krvi so prišle tudi na Hrvaško ter v bližini Banja Luke (BiH) ustanovile svoj veliki samostan z raznimi vzgojnimi ustanovami, imenovan “Nazaret”. Tam so naredile veliko dobrega, kakor tudi na drugih koncih Hrvaške. Samostan “Nazaret” so jim odvzeli, kar je bil za sestre velik udarec, vendar jih je Gospod blagoslovil, ohranil in dal mnoge možnosti za delo  tako na Hrvaškem kakor tudi med ekonomskimi emigranti v tujini.
Vir
Spletna stran

V Rimu, sveta Marija de Mattias, devica, ki je ustanovila Kongregacijo sester od čaščenja predragocene Kristusove Krvi.
Vir