Atributi: palma in meč
Imena: Nazarij, Nazarija, Celz, Celzij
Nazarij je bil obglavljen v Milanu, med preganjanjem kristjanov v času cesarja Dioklecijana, zaradi svoje vere. Pred tem je deloval kot misijonar v Italiji, Galiji in Trierju. Pri njem je deloval tudi Celz, ki so ga leta 304 umorili skupaj z Nazarijem.
Po pričevanju nekega očividca je milanski škof Ambrozij okoli leta 395 v nekem vrtu pred mestnim obzidjem našel razpadlo Nazarijevo telo in Celzove posmrtne ostanke. Škof ju je prenesel v cerkev pred zgradbo Porta Romana in od tedaj se imenuje S. Nazaro, nad Celzovimi relikvijami pa so zgradili novo baziliko. Na vzhodu njun god obhajajo skupaj se z dvema milanskima mučencema, Gervazijem in Protazijem.
Nazarija upodabljajo kot moža z brado, Celza pa kot mladeniča, ki sta pogosto oblečena kot vojaka. Velikokrat je prikazano tudi njuno mučeništvo.
Vir
– V Milanu (v Ligúriji), sveta mučenca: Nazárij in Celzij, katerih telesa je našel sveti Ambrož.
– V Milanu, spomin blaženega Nazárija, mučenca, ki ga je Anolín v krutem preganjanju dolgo mučil, bičal, vrgel v ječo in ubil z mečem skupaj z dečkom Celzom, za katerega je skrbel. Njuni trupli je tega dne našel sveti Ambrozij. Ko so ta mučenca našli in ju prenesli, sta bila ovenčana s tolikšno milostjo, da se je zdela njuna kri, kot pred kratkim prelita in kot bi bili glavi ta dan odsekani. In vsi so občutili vonj, ki presega sladkost vseh dišav. Praznik teh dveh mučencev pa se obhaja osemindvajsetega julija.
Vir