Na pokopališču v Rimu, spomin svete Tarsíle, device, katere stalno molitev, resnost življenja in edinstveno vzdržnost hvali sveti Gregor Veliki, njen nečak. Bila je sestra svete Silvije Rimske in svete Emilijane Rimske. († ok. 565)
Vir
Sveti Gregor Veliki je imel po očetovi strani tri tete, ki so vse naredile zaobljubo čistosti in se v hiši svojega očeta, senatorja Gordiana, posvetile kontemplativnemu življenju. Njihova imena so bila Tarsila, Gordiana in Emiliana. Gregor pripoveduje o njihovem življenju takole:
„Pri Tarsili in Emiliani je njuna ljubezen do Boga iz dneva v dan rasla. Na zemlji sta bile le s svojimi telesi, njune misli pa so bile skoraj vedno zatopljene v kontemplacijo večnega. Pri Gordinani pa je bilo ravno obratno. Njen um je začel hirati v sveti ljubezni in se nagibati k zemeljskim užitkom. Tarsila je sestri Emiliani pogosto govorila: „Bojim se, da Gordiana ne bo ostala trdna, saj opažam, da se rada raztresa po tujini in ne varuje svojega srca dovolj skrbno, da bi se držala zaobljube.“ Obe sestri sta si prizadevali, da bi jo z vsakodnevnim opominjanjem odvrnili od uničujoče lahkomiselnosti in jo prepričali, naj bo goreča. Dokler sta se pogovarjali, se je Gordiana pretvarjala, da je zelo resna, vendar je to še isto uro izginilo, saj se je spet prepustila raztresenosti. Družila se je z otroki sveta, stik s tistimi, ki so se umaknili iz sveta, pa ji je postajal vse bolj moteč. Neke noči je moja teta Tarsila, ki je svoje sestre prekašala z vztrajno molitvijo, strogim umirjanjem in gorečnostjo popolnega svetega življenja, videla svojega pradedka, papeža svetega Feliksa, ki ji je pokazal bivališče večne slave in jo poklical, naj pride tja. Kmalu zatem jo je zajela vročina, ki je napovedovala skorajšnjo smrt. Po običajni navadi, da se ob umirajočih, zlasti če so plemenitega rodu, zbere veliko ljudi, da bi potolažili svoje sorodnike, so moški in ženske stali okoli bolnikove postelje in med njimi je bila tudi moja mati. Nenadoma je Tarsila odprla oči in pogledala navzgor. Tedaj je zagledala Jezusa, ki se je spuščal navzdol, se silovito razburila in zaklicala okoli stoječim: „Umaknite se, umaknite se! Jezus se približuje!“ S pogledom nepremično uprtim v Odrešenika je odšla. Prostor je napolnil najslajši vonj, kar je bil znak prisotnosti Njega, ki je vir vseh sladkosti. Ko so telo umivali, kot je bilo v navadi, so na kolenih in komolcih našli žulje, velike in trde, podobne žuljem kamel. Bili so posledica njene vztrajne molitve pred Bogom, tako da je mrtvo telo kazalo sledi tega, s čimer se je nenehno ukvarjal živi duh.
Tarsila je umrla malo pred praznikom Gospodovega rojstva. Nekaj dni pozneje se je v nočnem videnju prikazala svoji sestri Emiliani in ji rekla: „Pridi, da bom, ker sem bila na praznik Gospodovega rojstva ločena od tebe, lahko praznik Teofanije (Jezusov krst) praznovala skupaj s teboj. Emiliana, ki jo je skrbelo za sestro Gordiano, je vprašala: „Če pridem k tebi sama, komu naj dam našo Gordiano?“ Tarsilin obraz se je zmračil in žalostno je odgovorila: „Pridi, najina sestra Gordiana pripada otrokom tega sveta.“ Kmalu po teh čudovitih prikaznih se je Emiliana počutila zelo slabo. Bolezen se je stopnjevala in umrla je pred praznikom Gospodovega krsta. Gordiana, potem ko je bila osvobojena sestrinega varstva, se je z vsakim dnem pustila vse bolj obvladovati zemeljskim odnosom in končno sledila nagnjenju, ki je bilo že dolgo skrito v njej. Opustila je vsak strah pred Bogom, ne meneč se za čast in sramoto, prelomila je svete zaobljube in se poročila z najemnikom svojega posestva.“
Ko je sveti Gregor to pripovedoval, je dodal: „Vidite, vse tri so se na začetku z enako gorečnostjo obrnile k Bogu, niso pa vse tri vztrajale v isti gorečnosti, kajti, kot pravi Gospod, mnogi so poklicani, le redki pa izvoljeni. To sem povedal zato, da tisti, ki so se obrnili k dobremu, ne bi sami sebi pripisovali moči za dobro ali zaupali v svoje moči. Vsakdo morda ve, kaj je danes, nihče pa ne ve, kaj bo jutri. Zato naj nihče ne uživa v dobrem, kakor da bi bil o njem že prepričan; dokler hodi v tem slabotnem telesu, ne pozna konca.“
DE