Bil je škof v rojstnem mestu Cezareja v Kapadokiji, Sodeloval je na Nicejskem koncilu. Posvetil je Armenskega škofa Gregorja Razsvetljevalca. Atanazij ga je zelo hvalil. Umrl je leta 337.
Leoncij pomeni “podoben levu”.
Vir
Pod imenom Leoncij se časti kar 35 svetnikov, večina med njimi so mučenci in skoraj vsi vzhodnjaki.
13. januarja praznujemo praznik svetega škofa iz Cezareje v Kapadokiji. O tem svetniku ni pripovednega „ življenjepisa“, obstajajo pa različna pisna zgodovinska pričevanja o njegovem obstoju, tako da se zdi, da sta bila v istem škofovskem sedežu dva z enakim imenom, eden v 3. stoletju okoli leta 285 in drugi v začetku 4. stoletja (314).
S. Gregorja Iluminatorja, znamenitega apostola Armenije, je Leoncij iz Cezareje posvetil v škofa v času, ko je tam potekal koncil (314).
Prav tako leta 314 najdemo nekega Leoncija iz Cezareje med podpisniki aktov koncila v Ankiri in Neocesareji; najdemo ga tudi med očeti prvega ekumenskega koncila v Niceji (325).
Sveti Gregor iz Nazianza v svoji Oratio pravi, da je očeta Gregorja krstil škof Leoncij iz Cezareje, ki je šel skozi njegovo hišo. V 9. stoletju najdemo še eno pričevanje o njegovem obstoju: duhovnik Gregor iz Cezareje pri pisanju besedila o nicejskem koncilu pripoveduje, da so bile relikvije svetega Leoncija še vedno vidne in nedotaknjene, položene v isto baziliko svetega Hesihija v Cezareji v Kapadokiji skupaj s trupli drugih tam pokopanih škofov tega mesta.
Gotovo pa je, da do 16. stoletja, ne glede na to, ali je šlo za enega samega svetnika ali za dva istoimenska svetnika, ni bilo nobenega kulta, saj ni bil naveden kot svetnik v nobenem zahodnem ali vzhodnem koledarju.
Šele veliki učenjak Cesare Baronio ga je v svojem Martyrologium Romanum uvrstil na 13. januar.
IT
Škof Leoncij je sodeloval na prvem nicejskem koncilu v današnjem Ízniku, posvetil je armenskega nadškofa Gregorja Iluminatorja, sveti Atanazij pa ga je zelo pohvalil.
DE
Sveti Leoncij iz Cezareje, znan tudi kot „angel miru“, je bil znana osebnost zgodnje krščanske Cerkve. Rodil se je v 3. stoletju in sčasoma postal škof Cezareje, mesta v današnjem Izraelu. Njegov pomemben prispevek k zgodovini Cerkve je sodelovanje na koncilu v Niceji leta 325. Kot škof je imel sveti Leoncij pomembno vlogo pri razvoju in uveljavitvi pravovernega krščanskega nauka. Nicejski koncil, ki ga je sklical cesar Konstantin, je bil ključen dogodek za Cerkev, saj je obravnaval arijansko herezijo. Ta herezija je zanikala božanskost Jezusa Kristusa in povzročila veliko delitev v krščanski skupnosti. Sveti Leoncij je dejavno sodeloval na koncilu, kjer je s svojimi spoznanji in teološkim strokovnim znanjem zagotovil, da se je ohranilo pravoverno prepričanje o božanskosti Jezusa Kristusa. Sveti Leoncij je bil zelo cenjen v spisih svetega Atanazija Aleksandrijskega, ki ga je imenoval „velikega borca za vero“. Njegov prispevek k posvetovanjem in razpravam na Nicejskem koncilu je močno vplival na končno oblikovanje Nicejske veroizpovedi, ki še danes služi kot izjava vere za kristjane po vsem svetu. Kljub njegovi pomembni vlogi na nicejskem koncilu in vplivu na teološko krajino njegovega časa o posebnih vidikih življenja svetega Leoncija in njegovih izkušnjah kot škofa v Cezareji ni veliko znanega. Čeprav njegova upodobitev v likovni umetnosti ni izrecno dokumentirana, je lahko upodobljen kot škof s simboli miru ali harmonije. Sveti Leoncij je umrl leta 337 zaradi naravnih vzrokov. Zgodnja krščanska skupnost je priznala njegovo svetost in ga častila kot svetnika. Vendar je treba poudariti, da je kanonizacija svetega Leoncija potekala pred uradno ustanovitvijo Kongregacije za zadeve svetnikov, znane kot predkongregacija. Zato podrobnosti njegovega kanonizacijskega postopka niso tako dobro dokumentirane kot pri poznejših svetnikih. Čeprav s svetim Leoncijem iz Cezareje ni povezano nobeno zavetništvo, njegova zapuščina kot zagovornika vere in njegova predanost Nicejskemu koncilu še vedno navdihujeta in usmerjata vernike ter kažeta na njegov stalni duhovni vpliv v krščanski skupnosti. Svetega Leoncija iz Cezareje se spominjamo in praznujemo 13. januarja. Njegova zavezanost ohranjanju pravovernosti kljub hereziji priča o njegovi neomajni veri in predanosti krščanski Cerkvi.
EN