Imena: Vitomir, Vid,Vit
Mučenca Vida prištevamo med najbolj češčene svetnike na Slovenskem. Posvečenih mu je kar 76 cerkva. Upodabljajo ga na dva načina: kot mladeniča s palmo in krokarjem, knjigo in z levom, in mučenega v kotlu ali s kotličem v roki.
Za cesarja Dioklecijana sta živela na Siciliji pobožna zakonca Modest in Krescencija. Bogati senator Hila, ki ni vedel, da sta kristjana, jima je izročil v vzgojo sina Vida. Poučila sta ga v veri in ga skrivaj krstila. Ko se je Vid vrnil k očetu, je bil ta vesel pridnega sina. Toda kmalu je zaslutil, da je nemara kristjan. Ko je Vid to priznal, ga je začel zagrizeni pogan, kar je oče bil, preganjati. Vid je ostal stanoviten in je odgovarjal: »Oče, ko bi ti vedel, kako dober je krščanski Bog, bi ga takoj molil.« Za takšne besede je dobil udarce.
Oče je potožil prijatelju, prefektu Valerijanu, da je sin kristjan, in ga prosil, naj ga pokliče k sebi; sodnika se bo gotovo ustrašil. Prefekt je dal Vida mučiti in ga napol mrtvega poslal očetu nazaj. Takrat je izšel cesarjev odlok: Kdor zaničuje bogove ali podpira kristjane, naj umrje. Hila je hotel izročiti sina sodišču, a sta ga Modest in Krescencija skrivaj odpeljala iz očetove hiše in zbežala z njim v južno Italijo.
Cesarjevega sina pa je mučil hudi duh. Ta je izjavil, da se umakne le Vidu, in povedal tudi, kje se skriva. Cesar ga je dal takoj poklicati v Rim. Vid je položil roko na cesarjeviča, ga pokrižal in hudi duh je zapustil mladeniča. Zdaj je cesar hotel, da bi skupno darovali bogovom v zahvalo. Vid je seveda odločno odklonil. To je cesarja tako ujezilo, da je pozabil dobroto in ukazal, naj Vida, Modesta in Krescencijo vržejo levom. Zveri so planile nanje, Vid pa je naredil znamenje križa, in krotko so mu legle k nogam. Nato jih je dal cesar vreči v kotel raztopljenega svinca. Prišel je angel in jih rešil. Nato so jih do smrti mučili na natezalnici.
Vid goduje 15. junija.
Vir
V Basilicati [bazilikáti] (v Lukániji), sveti Vid, mučenec.
Vir