sveti Aelred – cistercijanski opat

AelredRodil se je leta 1109 v Durhamu v Angliji v plemiški družini. Otroštvo je preživel na dvoru škotskega kralja Davida I. kot tovariš in prijatelj njegovega sina Henrika. Odlikoval se je po potrpežljivosti in ljubeznivosti, na dvoru je bil priljubljen, tako da se mu je obetala bogata kariera. Aelred pa je namesto posvetne slave in bogastva izbral meniško življenje. Štiriindvajsetleten je vstopil v cistercijanski samostan v Rievaulxu, ki je bil v tistem času v največjem razcvetu. Med sobrati je užival velik ugled in spoštovanje zlasti zaradi svoje pobožnosti in bratske ljubezni. Potem ko je nekaj časa vodil in poučeval novince, so ga leta 1146 izvolili za opata. Samostan v Rievaulxu je bil vodilni v Angliji, tako da je opat Aelred veliko potoval in nadzoroval še druge samostanske skupnosti. Imel je tudi velik vpliv na civilno življenje v deželi, zlasti na kralja Henrika II. Iz ljubezni do meniškega življenja je večkrat odklonil ponujeno škofovsko čast. Zadnja leta življenja je bolehal in umrl star komaj 57 let. Znan je zlasti po dveh svojih spisih: Ogledalo ljubezni in Duhovno prijateljstvo.

  »K ljubezni do sovražnikov, v čemer je popolnost bratske ljubezni, nas bolj kot kaj drugega nagiba hvaležno premišljevanje čudovite potrpežljivosti, s katero je najlepši med človeškimi sinovi prepustil lepoto svojega obličja hudodelcem, da so ga opljuvali … Oče, odpusti jim! Kdo bi ob tem čudovitem glasu, polnem milobe, ljubezni in notranjega miru takoj z vsem srcem ne objel svojih sovražnikov? Oče, pravi, odpusti jim! Ali more biti kakšna molitev še bolj polna ljubezni? … Če hočeš sebe prav ljubiti, se ne kvari s telesnim uživanjem. Da ne boš podlegel temu poželenju, vzljubi evharistični kruh. Končno, če se hočeš umiriti v blaženosti bratske ljubezni, objemi tudi sovražnike z resnično ljubeznijo. Da ta božji ogenj ne bi ugasnil sredi krivic, ki jih doživljaš, z očmi srca nenehno glej na tiho potrpežljivost našega ljubega Gospoda in Odrešenika.«

»Pohitimo k božji nevesti, stopimo h Gospodovi materi, pristopimo k njegovi najodličnejši služabnici! Kaj bomo vendar storili zanjo? Kakšne darove ji bomo poklonili? O, da bi ji vsaj mogli povrniti to, kar smo ji dolžni!
Dolžni smo jo častiti, ji služiti, dolgujemo ji ljubezen in hvalo. Dolžni smo ji skazovati čast, ker je mati našega Gospoda. Kdor ne časti matere, ne časti sina … Marija je naša mati, mati našega življenja, mati naše neminljivosti, mati naše luči.«

»Kako dobro se počutim, ko vidim, da se tudi Gospod vsega veličastva v svojem telesnem naporu in človeških čustvih ne kaže močnega, pač pa šibkega. Kakšna tolažba je to v mojih slabostih! Ta slabost mojega Gospoda mi brez dvoma daje moč in trdnost v moji nemoči.«
Sveti Aelred, cistercijanski opat, goduje 3. februarja, ponekod 12. januarja.
Vir