sveti nedolžni otroci – mučenci

nedolžni otrociO nedolžnih betlehemskih otrocih poroča evangelist Matej na začetku svojega evangelija. Matej pravi, da so h kralju Herodu prišli modri z vzhoda in spraševali po novorojenem judovskem kralju. Herod se je zelo prestrašil za svoj prestol. Ko je zvedel, da je ta novorojeni kralj v Betlehemu, ga je hotel umoriti. Ker modri niso izdali Jezusa, je dal kralj pomoriti vse majhne dečke v Betlehemu in njegovi okolici. Praznik sv. nedolžnih otrok se v Cerkvi v zvezi z božičem praznuje že vse od 5. stoletja.
Vir

Po odhodu treh modrih, je vstopil ponovno v ospredje sv. Jožef, ki pa ni deloval po lastni pobudi, ampak po ukazu, ki ga je zopet v sanjah prejel od Božjega angela. Naročeno mu je bilo, naj takoj vstane, vzame dete in njegovo mater ter beži v Egipt. Tam naj ostane, dokler mu ne bo sporočeno, kajti »Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pokončal« (Mt 2,13Mt 2,13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Beg v Egipt in umor nedolžnih otrok v Betlehemu 13 Ko so odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem! Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Leta 7. pred Kristusom je Herod ubil dva svoja sinova, ker je mislil, da ogrožata njegovo oblast. Leta 4. pred Kristusom pa je iz istega namena odstranil sina Antipatra. Herod je namreč razmišljal samo z vidika oblasti. Novica modrih o novem kralju ga je gotovo zelo vznemirila. Glede na njegov značaj pa je jasno, da ga nič ne bo moglo ustaviti.

»Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. V Betlehemu in v vsej njeni okolici je dal pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj« (Mt 2,16Mt 2,16
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

16 Ko je tedaj Herod videl, da so ga modri prevarili, se je silno razsrdil. V Betlehemu in v vsej njegovi okolici je dal pomoriti vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil pozvedel od modrih. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Kratko pripoved o poboju nedolžnih Matej ponovno zaključi s preroško besedo, tokrat vzeto iz knjige preroka Jeremija: »Glas se je slišal v Rami, jok in bridko vzdihovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več« (Mt 2,18Mt 2,18
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

18 ‚Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik: Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.‘ Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Jer 31,15Jer 31,15
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

15 Tako govori Gospod: Čuj, žalovanje se sliši v Rami, bridko jokanje! Rahela objokuje svoje otroke, ne dá se potolažiti zaradi svojih otrok, ker jih ni več. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Pri preroku Jeremiju so te besede v okviru širše prerokbe, za katero pa je značilno upanje in veselje. Prerok v njej s polnim zaupanjem naznanja obnovitev Izraela: »On, ki je Izraela razkropil, ga bo znova zbral, varoval ga bo kakor pastir svojo čredo. Kajti Gospod je rešil Jakoba, ga odkupil iz rok močnejšega od njega« (Jer 31,10-11Jer 31,10-11
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

10 Čujte, narodi, besedo Gospodovo! Oznanjajte jo po daljnih otokih in govorite: »On, ki je Izraela razkropil, ga zbere, čuval ga bo kakor pastir svojo čredo.« 11 Zakaj Gospod je rešil Jakoba, ga osvobodil iz rok močnejšega od njega. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Pri Mateju najdemo dve spremembi prerokovega besedila. V času preroka Jeremija naj bi bil Rahelin grob na meji med področjem Benjamina in Efraima, torej bolj severno, na meji s Severnim kraljestvom, kjer je bilo področje Rahelinih sinov. Še za časa stare zaveze pa so kraj groba prestavili v Betlehem, kakor to tudi navaja Matej. Druga sprememba pa je v tem, da pri evangelistu ni tolažeče prerokbe o vrnitvi. Ostaja samo jok in bridko vzdihovanje. Mati ostaja nepotolažena. Tako je pri Mateju prerokova beseda, materin jok brez tolažbe. Je krik k Bogu samemu, zahteva po tolažbi, ki je do sedaj ni bilo in še čaka nanjo, torej krik na katerega lahko in dejansko more samo Bog sam odgovoriti. Kajti edina prava tolažba, ki je več kot le besede, je vstajenje. Samo z vstajenjem bo odpravljena krivica, na katero spominjajo grenke besede: »Ni jih več«. Tudi v našem času še vedno obstajajo kriki mater k Bogu, a nas istočasno pri tem Jezusovo vstajenje utrjuje v upanju na resnično tolažbo.
Vir