Blaženi škof Absalon je bil Koprčan in je živel v 13. stoletju. O Absalonovem neoporečnem življenju pričajo v registrih škofijskega urada zapisani izvirni dokazi o njegovem pobožnem pastirovanju. Koprska Cerkev je vse do danes ohranila spomin na njegovo sveto življenje. Njegova stara podoba, ki so jo ob njegovem spominskem dnevu nosili po Kopru, se je hranila v škofovi kapeli sv. Aleksandra, danes pa je v škofijski palači. Blaženi škof Absalon je leta 1222 posvetil cerkev v Šmarjah in Pomjanu.
Vir
Blaženi Absalom Koprski je živel v 13. stoletju kot eden od naslednikov prvega koprskega škofa sv. Nazarija, odlikovale so ga izredne kreposti in je svoje delo osvetljeval s svetostjo in gorečnostjo. Leta 1222 je posvetil cerkev v Šmarjah in Pomjanu in je zagotovo ob vizitacijah obiskal tudi druga naselja zunaj mesta. Bil je prvi škof, ki je po dolgih stoletjih izpraznjenega škofovega sedeža po letu 1211 ponovno vodil škofijo s koprskega otoka.
Koper sicer velja za mesto, povezano s številnimi svetniki. Nekdaj je tu deloval pomemben servitski samostan, v Kopru so delovali tudi manjši bratje sv. Frančiška Asiškega, med katerimi se je v srednjem veku s svetostjo odlikoval blaženi Monald, v dvajsetem stoletju pa pater Atanazij Kocijančič. Med Frančiškovimi redovi so tudi kapucini, ki so v Kopru nekdaj imeli svoj samostan, kjer sta kratek čas delovala tudi sv. Leopold Mandić in bl. Marko iz Aviana. Iz bližnje Koštabone je doma bl. Elija, velja omeniti bl. Julijano Koprsko, piranskega mučenca komunizma bl. Frančiška Bonifacija, ki je podobno kot mučenec iz južne Istre bl. Miroslav Bulešić padel kot žrtev sovraštva do vere.
Vir
…Vendar Naldini poroča, da je takratni koprski škof Konrad dodelil frančiškanski skupnosti majhno cerkvico na območju v lasti škofije, imenovanem Caprile. Če ta podatek drži, bi se to moralo zgoditi po letu 1245, ko je Konrad nastopil funkcijo koprskega škofa, vendar se Sartori z Naldinijem ne strinja v celoti in postavlja prihod frančiškanov v čas Konradovega predhodnika, škofa
Absaloma, oziroma za časa življenja sv. Antona Padovanskega, ki je botroval nastanku še nekaterih drugih frančiškanskih skupnosti na širšem območju.
***
…Na upodobitvi škofa Absaloma iz prve polovice 14. stoletja, ki je danes hranjena v koprski škofijski palači, je zapisana latinska verzija imena škofa, ABSALON, italijanska različica pa je Assalone; cf. Blaženi Absalom, Dioecesis Justinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije (ed. Samo Štefanac), Koper 2000, pp. 243–245, cat. 59.
***
…Naldini 1700, cit. n. 2, pp. 169–170, tudi dodaja, da se je tedanji koprski škof Absalom, ki je po uveljavljeni kronologiji prevzel škofovsko mitro leta 1220, zelo zavzemal za ustanovitev dominikanskega samostana v Kopru, cf. Babudri 1909, cit. n. 5, p. 21; letnico 1220 navaja tudi Pusterla 1891, cit. n. 1, p. 22, najverjetneje po Naldiniju.
Vir
Absalon bl. (ital. Assalone), koprski škof (? Koper, druga polovica 12. stoletja – Koper, okoli 1245). O njegovem življenju je malo znanega. Škof je bil približno od leta 1210 do 1230 (po nekaterih od 1220 do okoli 1242), v času povečanih prizadevanj oglejskega patriarha in istrskega mejnega grofa Bertolda Andeško-Meranskega, da vzpostavi neposreden nadzor nad istrskimi mesti, ki so, vključno s Koprom, pristala na zmanjšano lastno politično in sodno avtonomijo, čeprav v njih ni mogel izkoreniniti beneškega vpliva in težnje za mestno ureditvijo. Absalon je posvetil več cerkva: sv. Ulrika (Urha, Ulriha) in sv. Leonarda v mestu, na mestnem območju cerkev Blažene Device Marije v Šmarjah in sv. Jurija v Pomjanu. V Koper je povabil dominikance, ki so v mestni četrti Zubenaga zgradili svoj samostan, in jih spodbudil, naj pomagajo hospicu sv. Nazarija pri vratih Mude. Prizadeval si je škofiji povrniti pravico do desetine z občinskega območja, kot je bilo določeno v darovnicah iz let 1186 in 1194. Po njegovi smrti se je med prebivalstvom razširil glas o njegovem neoporečnem svetem življenju, zaradi česar je pridobil češčenje in naziv blaženega.
HR
Blaženi Assalone škof v Kapodistriji, ki je bil po Naldiniju, str. 8 4 , na ta sedež postavljen leta 12 I, po Ughelliju pa leta 12 12 . Domovina je negotova
tega škofa, vendar nam izročilo zagotavlja, da je bil Justinopolit. Naldini pravi, da je bil med prvimi, ki je odvzel desetine škofijskih vil, kanonik Vicenzo Scussa pa v delu o tržaški škofiji, l. 82, tretja razprava, navaja, da je tega prelata akvilejski patriarh Bertoldo pooblastil, naj prizna zahtevo kolegiatnega kapitlja v Muggii, da pri volitvah novega škofa posreduje pri kanonikih tržaške katedrale v Trstu pri izvolitvi novega škofa tega sedeža, izpraznjenega leta 1230. – Posvetil je različne cerkve, med njimi sv. Ulrika v mestu, sv. Jurija v Pomjanu in S. Maria di Monte v škofiji. Ughelli na str. 384 prinaša akt posvetitve cerkve sv. Jurija iz leta 1222 in listino o posvečenju oltarja v cerkvi sv. Servula iz leta 1225.
Zaradi svetosti Assalonovega življenja je bil deležen javnega čaščenja vernikov v Kopru, njegova podoba pa je ohranjena v…
IT
15. januar je praznik blaženega Assalona, škofa.
Assalone se je po izročilu rodil v 12. stoletju v mestu Koper v Istri. Za koprskega škofa je bil imenovan leta 1210, 1212 ali 1220, kot navajajo različni viri. Posvetil je več istrskih cerkva, med drugim cerkev sv. Ulrika v Kopru in cerkev sv. Jurija v Pomjanu. Leta 1222 je posvetil cerkev Santa Maria v vasi Šmarje pri Kopru, leta 1225 pa cerkev sv. Servula v Socerbu. Umrl je okoli leta 1245.
Zaradi svetosti njegovega življenja so ga verniki v Kopru javno častili. Njegova podoba je shranjena v škofijski kapeli svetega Aleksandra v Kopru.
EN
…Paolo Naldini, Cerkvena korografija ali opis mesta in škofije Giustinopoli, splošno znane kot Capodistria, Benetke 1700, str. 479–480: »Nad sliko beremo v gotski pisavi Beatus Absalon Episc. Justinopolit.[…]; zgoraj omenjeno podobo so nosili po mestu, spremljala pa jo je duhovščina s svetimi himnami, sledilo pa ji je ljudstvo z zelo slovesnim sijajem, nato pa so jo obesili na svete stene katedrale skupaj z drugimi slikami svetnikov enake velikosti, sloga in oblike, ki so, ko so bile postavljene skupaj z majhnimi zlatimi okvirji, oblikovale svete priloge oltarjev. V škofovski kapeli se je spominja tudi Življenjepis uglednih istrskih mož kanonika don Pietra Stancovicha, Trst 1818, str. 232–233…
***
…V članku so na kratko analizirana nekatera dela iz 14. stoletja: v Kopru freska v kupoli krstilnice, podoba sv. Absalona (tempera na lesu), ki jo hranijo v Nadškofijski palači, ter nekatere stenske poslikave v frančiškanskem samostanu,…
IT
Istra predstavlja sestavljeno ozemlje različnih jezikov in kultur. V evropski zavesti je prisoten že več kot tri tisoč let. Preživela je vdore in naselitve različnih ljudstev. Novim naseljencem je uspelo ohraniti svojo identiteto in kulturo, pri tem pa črpati moč iz antike in krščanstva. K oblikovanju tega občutka pripadnosti so prispevali številni ljudje iz kulture, znanosti in vere. Močan pečat istrski identiteti in kulturi so dali njeni svetniki. Tako v sporočilu za javnost piše skupnost “Diacono Elio Castrum Bonae”, ki si že vrsto let prizadeva za dolžno počastitev istrskih svetnikov in blaženih. Ena osrednjih osebnosti krajevne Cerkve v preteklih stoletjih je bil škof sv. Absalon, beatificiran zaradi svojih dejanj in karizme, ki jo je razvil. Prihodnje leto se bomo spominjali 800 let, odkar je kot prelat posvetil cerkev sv. Jurija v Pomjanu. Dogodku je posvečena spominska plošča, ki jo hranijo v cerkvi v Šmarju. Absalon je, kot poročajo poznavalci, izstopal po izjemnih vrlinah in svoje delo osvetlil s svojo svetostjo in gorečnostjo. O Absalonejevem brezhibnem življenju pričajo izvirna pričevanja v knjigah škofijskega urada, ki govorijo o njegovem pobožnem pastirstvu in njegovem krotkem značaju ter ga častijo še danes. V Vili Dekani se ga je ob ganljivi slovesnosti spomnil tamkajšnji župnik don Bogdan, ki je v svojih litanijah in molitvah združil spomin na vse svetnike in blažene tega kraja. Od 1. stoletja do danes istrsko krščanstvo zaznamuje več kot petdeset domačih svetnikov, mučencev in blaženih. »Predstavljajo hrbtenico duha Istre. So temelj kulture in sožitja. Iz naših krajev prihajajo diakon bl. Elija, apostol Istre iz Koštabone, prvi koprski škof sv. Nazarij iz Elpidija, danes Boršt, mučenec sv. Ruf iz Lopara, blaženi Monaldo, blažena opatinja Nicolosa, blaženi Antonio Martissa, bl. Julijana Malgranelli iz Pirana, blažena Katarina od Svetega Križa in po vojni umorjenega duhovnika bl. Frančiška Bonifacija. V mestu Koper so še živeli gradeški patriarh Francesco Querini, pa tudi blaženi Marco di Aviano, sveti Leopold Mandić, blaženi Miro Bulešić in drugi,« piše v sporočilu istrske družbe.
IT