V Aptu (v Provansi), blažena Delfína, soproga svetega Elzeárija iz Sabrana, s katerim sta oba zaobljubila, da bosta deviška in po njegovi smrti je ostala v molitvi in uboštvu.
Vir
Views: 14
V Aptu (v Provansi), blažena Delfína, soproga svetega Elzeárija iz Sabrana, s katerim sta oba zaobljubila, da bosta deviška in po njegovi smrti je ostala v molitvi in uboštvu.
Vir
Views: 14
V Yorku (na Angleškem), blažena mučenca: Hugo Taylor [tejlor], duhovnik, in Marmadúka Bowes [bouz], od katerih prvi mladenič, ki je prišel v Anglijo kot duhovnik, drugi pa starček, ki je istemu duhovniku pomagal, ko sta bila pod kraljico Elizabeto I. z mučilom umorjena.
Vir
Views: 8
V Bassanu blizu Vicenze [vijačence] (v Italiji), blažena Kajetana Sterni, redovnica, ki je še mlada postala vdova. Povsem se je izročila službi ubogim in je ustanovila Kongregacijo sester od Božje volje, da bi služile ubogim in bolnim.
Vir
»Trdno sem odločena, da umrem, če ne bi izpolnjevala Božje volje.
Življenje je potovanje, na katerem je Jezus pot, Sveti Duh prtljaga, Bog Oče pa cilj prihoda. Da, da, moj Jezus, storila bom, kar hočeš!
Bogu sem prepustila pobudo in se odločila, da bom zadovoljna z njegovimi Božjimi načrti.«
Ime: Izhaja iz imena rimskega pristanišča Portus Caietae pri Neaplju oz. grškega Kaiadas, mesta, kjer so usmrtili zapornike. Tako je bilo ime tudi rejnici grškega mitološkega junaka Eneja.
Rojena: 26. junija 1827.
Kraj rojstva: Mesto Cassola v provinci Vicenza na severu Italije.
Umrla: 26. novembra 1889.
Kraj smrti: Mesto Bassano del Grappa, Italija.
Družina: Rodila se je očetu Janezu Krstniku, ki je bil oskrbnik posestva plemiške družine Mora, in materi Ivani, roj. Chiuppani. Imela je še pet bratov in sester: Margareto, Frančiška, Antona, Marijo Terezijo in Roso.
Mladost: Na posestvu Mora so živeli dokaj udobno, dokler se niso leta 1835 preselili v Bassano, kjer je družina kmalu doživela hude preizkušnje. Potem ko je nenadoma umrla starejša Margerita in za njo zaradi demence še oče, je kmalu zapustil družino še brat Frančišek, da bi postal igralec. Kajetana je v tem času morala pomagati materi in skrbeti za mlajšega brata in sestri.
Zakon: Komaj šestnajstletna se je 7. novembra 1842 poročila z vdovcem Liberalom Contejem, ki je imel iz prvega zakona tri mladoletne otroke. Žal zakon ni trajal dolgo, saj je mož po komaj osmih mesecih nenadoma zbolel in umrl. Kajetana, ki je v kratkem času zakona zanosila, je po moževi smrti rodila sinka Frančiška, ki pa je po enem tednu prav tako umrl.
Vdova: Poleg smrti najbližjih je morala preživljati še vse ostale tegobe vdovstva: sumničenja, podtikanja in klevetanje moževih bratov in sorodnikov, tako da se je skupaj s pastorki vrnila v domačo hišo. Sorodniki so dosegli, da so se otroci vrnili k njim, Kajetana pa je odšla v samostan kanosijank v Bassano. Po materini smrti se je vrnila na dom in tam še šest let skrbela za mlajše brate in sestre, preden se je lahko dokončno posvetila redovnemu poklicu.
Skupnost: Leta 1853 je začela delati v bolnišnici za berače v Bassanu in tam ostala vse do smrti. Leta 1860 je naredila zasebno obljubo popolne predanosti Bogu, 1865 pa ustanovila skupnost Sester Božje volje, ki so jo deset let pozneje škofje priznali.
Poslanstvo: Sestre Božje volje je ustanovila, da bi služile ubogim in bolnim v bolnišnici in po domovih. Sestre danes delujejo v Italiji, Braziliji, Ekvadorju, Afriki (Kamerunu, Beninu) in Albaniji. Zavetnica: Svoje kongregacije Sester Božje volje.
Upodobitve: Upodabljajo jo s črnim pokrivalom (čepico) v preprosti modri obleki. Roke drži v naročju s prekrižanimi in navzgor obrnjenimi dlanmi.
Goduje: 26. novembra.
Beatifikacija: 4. novembra 2001 jo je papež sv. Janez Pavel II. razglasil za blaženo.
Vir
Views: 31
V Sparti (na Peloponézu v Grčiji), sveti Nikón, menih, ki je po samostanskem in puščavniškem življenju v Aziji deloval na otoku Kreta. Ko je bil ta osvobojen od jarma Saracenov, je z evangeljsko gorečnostjo na njem uvedel krščanske navade. Nato je prehodil Grčijo in pridigal pokoro, dokler ni umrl v špartanskem samostanu, katerega je ustanovil.
Vir
Views: 15
V Aleksandriji (v Egiptu), sveti Peter, škof in mučenec, okrašen z vsemi krepostmi. Nepričakovano je bil na ukaz cesarja Galérija Maksimijána obglavljen kot zadnja žrtev velikega preganjanja in bil pečat mučencev. Z njim se spominjamo treh egiptovskih škofov, namreč: Hezíhija, Pahómija in Teodóra z mnogimi drugimi, ki so prav tako trpeli v istem preganjanju v Aleksandriji in s krutim mečem prepeljani v nebesa.
Vir
Views: 16