blažena Leonella (Rosa Marija) Sgorbati – redovnica in mučenka

»Ta sestra, ki je dolga leta služila revnim in ubogim v Somaliji, je umrla z besedami ‘odpuščam’ na ustnicah. To je najbolj pristna krščanska priča, miroljuben znak, ki dokazuje zmago ljubezni nad zlom in sovraštvom.« (papež Benedikt XVI.)
»Kot zaobljubo moramo imeti služenje v misijonih, četudi za ceno življenja. Zadovoljne moramo biti, če bomo umrle na bojišču. Ko boste delale zaobljube, pomnite, da je poleg treh zaobljub tudi ta četrta.« (sestra Leonella)
Ime: Njeno krstno ime je bilo Rosa Marija. Rosa v latinščini pomeni »vrtnica, roža«. Redovno ime Leonella pa izhaja iz latinske besede leo, »lev«.
Rojena: 9. decembra 1940.
Kraj rojstva: Mestece Gazzola blizu Piacenze v Italiji.
Umrla: 17. septembra 2006.
Kraj smrti: Mogadiš, glavno mesto Somalije.
Družina: Bila je tretji, zadnji otrok Karla in Ivane Terezije, roj. Vigilini. Oče je bil kmet, mati gospodinja. Odraščala je v vernem okolju sredi širše družine bližnjih sorodnikov.
Mladost: Družina se je leta 1950 preselila v Milano, kjer je oče odprl trgovino s sadjem in zelenjavo, a leto zatem že umrl. Leonella je zaradi selitve iz rojstnega kraja precej trpela, zlasti potem, ko je med šolanjem morala bivati v internatu v Monzi, kjer je končala srednjo ekonomsko šolo.
Poklic: V internatu sester presvete Krvi se je vedno bolj poglabljala v branje Svetega pisma in molitev. Aprila 1952 je doživela posebno razodetje in sklenila, da postane redovnica misijonarka.
Skupnost: 5. maja 1963 je vstopila v misijonski red sester Marije­ Tolažnice v samostanu v mestu Cuneo. Moško vejo misijonarske skupnosti je leta 1901 v Turinu ustanovil blaženi Giuseppe Allamano, devet let zatem pa je nastala še ženska veja. Po opravljenem noviciatu se je v Angliji dve leti šolala za medicinsko sestro.
Poslanstvo: Septembra 1970 so jo poslali v Kenijo, kjer je do leta 1983 izmenično delala v dveh bolnišnicah: Consolata Mathari, Nyeri in Nazareth v Kiambuju na severnem obrobju Nairobija. Opravljala je tudi delo babice. Leta 1985 je začela poučevati nego v bolnišnici Nkubu v Meruju v Keniji. Leta 2002 so jo poslali v Somalijo, ki je bila skoraj stoodstotno muslimanska, da v Mogadišu odpre šolo za bolničarje.
Mučeništvo: Muslimanski skrajnež je njo in njenega stražarja in šoferja ustrelil, ko sta prečkala cesto med bolnišnico in samostanom.
Zavetnica: Bolniških sester in misijonarjev.
Zadnje besede: »Odpuščam, odpuščam, odpuščam!«
Upodobitve: Nosila je sivo redovno obleko z belim ovratnikom in belo ruto ter večjim naprsnim križem. Na fotografijah je vedno nasmejana.
Goduje: 17. septembra.
Beatifikacija: Papež Frančišek jo je 26. maja 2018 razglasil za blaženo.
Vir

Rosa Sgorbati je bila rojena 9. decembra 1940 v provinci Piacenza. Postala je misijonarka Tolažnice z imenom Leonella. Potem ko je bila misijonarka v Keniji, je bila poslana v Somalijo, deželo, ki je 99,9% muslimanska, da bi odprla šolo za bolničarje na severu Mogadiša. Uboj sestre Leonelle razkriva strup, ki se skriva v srcu posameznikov, zaslepljenih s sovraštvom. Pravi verniki so glasniki življenja in ne smrti. Krščanski mučenec ni nek fanatičen uničevalec življenja, temveč herojski branitelj življenja in glasnik bratstva, dejavne ljubezni in odpuščanja. Sestra Leonella je vedno želela, da bi se ji zgodile besede v cerkvi večkrat slišane pesmi: »Gospod, s preprostim in veselim srcem sem ti vse dala.«
Bilo je 1.45 popoldne, v nedeljo 17. septembra 2006, ko je sestra Leonella izdihnila. Malo pred tem jo je z dvema streloma iz puške ubil islamski skrajnež. Njene zadnje besede so bile: »Odpuščam, odpuščam, odpuščam!« To so iste Jezusove besede, ko je odpustil tistim, ki so ga križali: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34).
Krščanski mučenec na mržnjo odgovori z ljubeznijo. Sledeč Jezusovemu nauku se ne maščuje za prejete žalitve, temveč odpušča ter moli in dela dobro tistim, ki ga preganjajo. Mučeništvo sestre Leonelle je tako postalo seme upanja, ki ga je človek posejal na zemljo in bo prineslo cvetove in dobre sadove. Prav tako je tudi povabilo, da se odloži orožje in se jih spremeni v orodje za delo, ki je v splošno korist.
Vsem nam blažena Leonella Sgorbati zapušča zelo natančno sporočilo o pristnem krščanskem življenju, ki je v gostoljubnosti, ljubezni in odpuščanju. Svoje sestre je spominjala na besede njihovega blaženega ustanovitelja, Giuseppeja Allamana, ko je govorila: »Kot zaobljubo moramo imeti služenje v misijonih, četudi za ceno življenja. Zadovoljne moramo biti, če bomo umrle na bojišču. Ko boste delale zaobljube, pomnite, da je med tremi zaobljubami tudi ta četrta.«
Vir

Views: 2

sveti Stanislav Jezusa Marije (Jan Papczyński) – duhovnik, redovnik in profesor

Jan Papczynski, najprej član reda piaristov, je leta 1670 zapustil ta red z namenom, da ustanovi inštitut marijanskih klerikov brezmadežnega spočetja, pri tem pa si je zadal tri namene: pospeševati pobožnost brezmadežnega spočetja blažene Device Marije, posvetiti se molitvi za rajne in apostolsko delovati med siromašnimi in obrobnimi. Napisal je veliko duhovnih spisov, med njimi Norma Vitae, namenjen redovnemu življenju svojega inštituta, ter Templum Dei Misticum, v katerem je začrtal duhovni program za laike. V Varšavi je zaslovel kot profesor govorništva in učitelj duhovnega življenja, pridigar in spovednik.
Vir

Stanislav Jezusa Marije (Jan Papczyński) se je rodil 18. maja 1631 v Podegrodzieju na Poljskem kmečkima staršema ter gorečima kristjanoma. Še isti dan je bil krščen. Po končani osnovni šoli v Podegrozdieju, je študiral v kolegiju jezuitov in piaristov. Pri triindvajsetih letih je spoznal priariste in vstopil v njihov red. Leta 1656 je napravil preproste zaobljube in 12. marca 1661 je bil posvečen v duhovnika. V Varšavi je postal znan bodisi kot profesor retorike bodisi kot učitelj duhovnega življenja. Je avtor številnih knjig, bil je pridigar in spovednik. Med njegovimi spovedanci je bil tudi apostolski nuncij na Poljskem, Anton Pignatelli, bodoči papež Inocenc XII.

Leta 1670 je s potrebnimi oprostitvami izstopil iz reda piaristov z namenom, da ustanovi inštitut marijanskih klerikov Brezmadežnega spočetja, ki naj bi imel tri namene: pospeševati pobožnost Brezmadežnega spočetja blažene Device Marije, najti v tem srčiko krščanstva, torej zastonjski dar brezmejne Božje ljubezni do človeka, posvetiti se molitvi za pokojne, še posebej za tiste, ki niso bili pripravljeni na smrt; apostolsko delovati med revnimi in obrobnimi. Vse do konca svojega življenja je deloval z vso apostolsko in karitativno gorečnostjo. Z vso vnemo se je posvetil asketskemu življenju ter vodenju reda, ki je bil s strani papeža potrjen leta 1699.

Umrl je 17. septembra 1701 v samostanu na Gori Kalvariji, medtem ko je izgovarjal besede: »V tvoje roke Gospod izročam svojega duha.« Potem ko je izrazil gorečo željo, da bi se združil s Kristusom, je blagoslovil svoje sobrate ter jih spodbudil k izpolnjevanju redovnega življenja. Zapustil je veliko duhovnih spisov. Med njimi sta: Norma Vitae, namenjen redovnemu življenju njegovega inštituta ter Templum Dei Misticum, v katerem je začrtal duhovni program za laike. Sveti oče Benedikt XVI. ga je leta 2007 prištel med blažene. Za svetnika ga je 5. junija 2016 razglasil papež Frančišek.
Vir

Views: 9

blaženi Janez Ventura Solsona – duhovnik in mučenec

blaženi Janez Ventura Solsona - duhovnik in mučenecV vasi Castillo de Villamalefa [kastíljo devílja] (blizu Kastílije na Španskem), blaženi Janez Ventura Solsona, duhovnik in mučenec, ki se je po stanovitnosti v veri med krutim preganjanjem preselil nepremagan v nebeško slavo.
Vir

Views: 0

sveti Peter de Arbues iz Saragoze – duhovnik, redovnik in mučenec

sveti Peter de Arbues iz Saragoze - duhovnik in mučenecV Zaragozi [saragósi] (v Aragóniji na Španskem), sveti Peter de Arbues, duhovnik in mučenec, ki se je kot redovni kanonik iz Reda svetega Avguština boril proti vražam in herezijam v kraljevini Aragóniji. Neki ogleduhi so ga pobili pred oltarjem stolnice in je preboden padel.
Vir

Views: 5

sveti Satiro – odvetnik

sveti Satiro - odvetnikV Milanu (v Ligúriji), smrt svetega Sátira, katerega izredne zasluge omenja sveti Ambrož, njegov brat. Še ne uveden v Kristusove skrivnosti, je doživel potop ladje. A se ni bal smrti, toda ne bi šel rad iz tega življenja brez svetih skrivnosti. Ko se je rešil valov, je poiskal Božjo cerkev, katere prisrčna, medsebojna ljubezen ga je združila z bratom Ambrožem. Ta ga je pokopal poleg svetega mučenca Viktórja.
Vir

Views: 10