Imena: Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana
S tem, ko so starši s svojo plemenito krščansko vzgojo, zlasti pa s sočutnostjo in radodarnostjo do revežev in jetnikov v Janezu že v najnežnejših letih vzbudili čut za zapostavljene in kakorkoli po krivici trpeče, so že začrtali sinovo življenjsko pot. Po študiju in treznem premisleku se je Janez dal posvetiti v duhovnika in s še nekaj somišljeniki sprva prebival v samoti v kraju, imenovanem Jelenji studenec. Tu so zasnovali načrt za red, ki naj bi odkupoval krščanske sužnje. Redovno vodilo je Janez predložil papežu Inocencu III., ki je red, potem ko se je v ta namen postil, molil in imel celo čudežno videnje, potrdil. Dobil je ime Red presvete Trojice za reševanje jetnikov ali »trinitinci« in se hitro razširil po vsej Franciji, Španiji, Italiji, Nemčiji, Portugalski, Angliji in drugih deželah. Delovali so po bolnišnicah, ječah in na križarskih pohodih, njihova glavna skrb pa je bila osvobajanje jetnikov po vsem svetu. Pri tem so doživljali čudovite uspehe, pa tudi mnogo nasprotovanja, veliko težav in žrtev. Do konca 18. stoletja so tako odkupili okoli 900.000 krščanskih sužnjev in zanje poskrbeli. Več kot 7000 trinitincev pa je dalo za reševanje teh sužnjev svoje življenje, večina jih je kot zamenjava ostala v sužnosti.
Ime: Ime Janez je pogosto tudi pri svetnikih, izhaja pa iz latinskega imena Jo(h)annes (podobno tudi v grščini oz. hebrejščini) s pomenom »Jahve (Bog) je milostljiv«.
Rodil se je 23. junija 1160 v Fauconu v Franciji, umrl pa 17. decembra 1213 v Rimu v Italiji.
Družina: Njegov oče je bil baron Efrem, mati pa grofica Marta, oba iz mogočnih in uglednih, a tudi globoko vernih družin.
Zavetnik: Čeprav nima kakšnega posebnega »patronata«, ga lahko prav zaradi njegovega boja za osvoboditev sužnjev in jetnikov po muslimanskih deželah štejemo za zavetnika sužnjev.
Upodobitve: Upodabljajo ga v belem habitu (meniški obleki) z velikim rdeče-modrim križem na prsih. Najpogosteje so ob njem upodobljeni sužnji ali jetniki; običajno drži v rokah raztrgane verige (kot osvoboditelj jetnikov in sužnjev).
Legenda: Med povzdigovanjem na svoji novi maši je imel prikazen. Videl je angela v podobi mladeniča, oblečenega v svetlobelo obleko z rdečemodrim križem na prsih, ob njegovi desni in levi strani pa sužnja, vkovana v težke verige. Eden se je zdel kot kristjan, drugi pa kot poganski maver. Milo sta se ozirala nanj, proseč, da ju reši težke sužnosti. Videnje je bilo napoved njegovega kasnejšega poslanstva.
Beatifikacija: Sloves njegove svetosti je bil ob smrti tako velik, da je sam papež Inocenc III. počastil njegovo truplo kot truplo svetnika in se udeležil pogreba. Kasneje sta njegovo češčenje potrdila papež Aleksander VII. in Inocenc XII. leta 1665 in 1694.
Sodobniki: sv. Dominik, sv. Frančišek Asiški, papež Inocenc III., sv. Feliks Valois.
Sveti Janez de Matha, ustanovitelj trinitarskega reda goduje 17. decembra, prej 8. februarja.
Vir

V Rimu na gori Celio [čélijo], sveti Janez de Matha, duhovnik, po rodu Galec, ki je ustanovil Red Presvete Trojice (trinitarjev) za odkupovanje ujetnikov.
Vir

Views: 76