sveti Robert iz Molesme – opat in ustanovitelj

sveti Robert iz Molesme - opat in ustanoviteljPogreb našega svetega očeta Roberta iz Molesme, prvega opata samostana v Sitoju in ustanovitelja tega reda.
Vir

Začetnik reda je Robert iz Molesmeja, rojen okoli leta 1028 v francoski Šampanji. S petnajstimi leti je stopil v benediktinski red. Kot samostanski predstojnik ali preprost menih je v svojem življenju pripadal petim ali šestim različnim samostanskim družinam. Večkrat je želel prenoviti redovno življenje in pri tem doživel marsikatero razočaranje. Leta 1075 je ustanovil samostan Molesme. Samostan je imel veliko poklicev, okoliški plemiči pa so mu podarili bogata posestva. V oskrbo je dobil tudi več cerkva in župnij. Polagoma pa se je začela samostanska disciplina rahljati. Pojavila sta se dva tabora. Nasproti močni skupini, ki ni bila navdušena nad natančnim izpolnjevanjem pravil sv. Benedikta, je stala skupina redovnikov s priorjem Alberikom in subpriorjem Štefanom Hardingom ob soglasju opata Roberta. Ti trije idealni redovniki niso mogli izvesti samostanske reforme, zato so sklenili ustanoviti popolnoma nov samostan, kjer bi vsa pravila res lahko natančno spolnjevali. Lyonski škof jim je dovolil, da so ustanovili nov samostan Citeaux (lat. Cistertium), ki je stal kakšnih 20 km južno od Dijona. Redovno življenje so v njem začeli Robert, Alberik in Štefan s še devetnajstimi redovniki 21. marca 1098. Papež je Robertu pozneje ukazal, naj se vrne nazaj v samostan Molesmeju, drugim pa je dal na voljo, da se vrnejo ali da ostanejo v novem samostanu. Robert je papeža ubogal in z njim se jih je le nekaj vrnilo, večina je ostala v novem samostanu. Robert se je trudil, da bi bilo življenje menihov v Molesme čim bolj popolno. Tam je tudi umrl.
Vir

Views: 13

sveti Ahard – menih, opat in škof

V opatiji La Lucerne-d’´Outremer [laliserné dotreré] (v Normandíji), sveti Ahárd, škof v Avranchesu [avranšésu], ki je bil prej opat pri samostanu Svetega Viktorja v Parizu. Napisal je več traktatov o duhovnem življenju, s katerimi je privedel krščansko dušo do viška popolnosti. Umrl je in bil pokopan v opatiji premonstratenskega reda, katerega je pogosto obiskoval.
Vir

Views: 2

sveti Vital iz Ravene – mučenec

sveti Vital iz Ravene - mučenecVital (lat. Vitalis, kar pomeni v slovenskem jeziku življenjski) je bil mučenec zgodnje krščanske dobe. Njemu je posvečena sloveča cerkev San Vitale v Raveni, kjer je tudi upodobljen v korni niši. Tudi ena izmed cerkva v Rimu je posvečena temu svetniku. Njegove relikvije hranijo tudi v cerkvi S. Vitale v Benetkah in v Marijini cerkvi v Kolnu. Legenda pripoveduje, da sta bila njegova sinova sveta Gervazij in Protazij (gl. 19. junij), ki sta umrla mučeniške smrti v Milanu. Novi koledar opušča praznovanje njunega godu, ker o njima ni ohranjenih nobenih drugih podatkov kakor to, da je sv. Ambrož našel v četrtem stoletju njune posmrtne ostanke. God sv. Vitala se obhaja 28. aprila. Večkrat ga zamenjujejo s sv. Vitalom iz Bologne, ki je umrl kot mučenec skupaj s sv. Agrikolo. Tudi telesne ostanke teh dveh svetnikov so odkopali v navzočnosti sv. Ambroža. Med svetniki s tem imenom je tudi sv. Vital, salzburški škof in naslednik sv. Ruperta (gl. 27. marec); njegov god se obhaja 20. oktobra.

Sv. Vitala iz Ravene upodabljajo kot vojščaka na belcu, z zmagoslavno zastavo v roki ali z bojnim kijem ob odprti jami. Na nekaterih slikah je upodobljen skupaj s svojo legendarno ženo Valerijo; tako ga je upodobil slikar Vittore Carpaccio na oltarni podobi v Benetkah. O njegovem življenju nam je ohranjeno le legendarno poročilo.
JdH 251—252; Wimmcr 521; BSS XII, 1230—31.
Vir: Miklavčič,Maks/Dolenc,Jože: Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1973.

V Ravenni (v Flamíniji), spomin svetega Vitála. Na ta dan je bila, kot se poroča, posvečena v istem mestu preslavna bazilika z njegovim imenom, on pa se časti od neznanega časa skupaj s svetimi mučenci: Valérijem, Gervázijem, Protázijem in Ursicínom zaradi neustrašne vere, ki jo je trdno branil.
Vir

Views: 295