sveti Elpidij (Ekspedit) – mučenec

Elpidij (Ekspedit)Iz različnih nagibov želi več ljudi, ki se zanimajo za življenjepise svetnikov, kaj natančnejšega brati tudi o svetem Ekspeditu. Tem in še drugim želimo postreči in s tem osvetliti neko stran v češčenju svetnikov, ki je malo nenavadna in izjemna, vendar po svoje pričuje o resnem zaupanju na svetniško pomoč v dnevnih stiskah.
Med več mučenci iz armenskega mesta Melitene, ki jih omenja zgodovinsko zanesljivi sirski martirologij že iz 4. stoletja, ki so tu umrli za Kristusa, sta imela 19. aprila spominski dan sv. Elpidij in Hermogenes. Elpidijevo ime beremo v Hieronimovem martirologiju v novi obliki: Ekspedit. Verjetno je sprememba nastala po zamenjavi črk l in s, kar je v starih rokopisih lahko možno. Brali so torej najprej Espidij in si nato ime še smiselno prikrojili v Ekspedit. Podobno kot pri nas imenujemo istega apostola Jerneja, ki je splošno znan kot Bartolomej. Sv. Egidija so Francozi imenovali saint Gille (izg. Senžil), iz česar je nastal slovenski Šentilj ali Tilen. V vseh teh primerih gre za resnično zgodovinsko osebo, ki jo v raznih jezikih različno imenujejo. Imena oseb pomenjajo pri Judih in kristjanih prvih stoletij bistveno lastnost tistega, ki mu ime pritiče. To značilnost smo v Letu svetnikov že večkrat naglašali, posebno pri svetopisemskih osebah. Iz imena so torej nekdaj upravičeno sklepali na svojstva osebe, ki nosi ime. Pri svetnikih so po njihovi posebni lastnosti, izraženi v imenu, verniki uravnavali svoje češčenje in priprošnje. Beseda ekspeditiven ima pomen uren, ročen, spreten, sproten (tak, ki ne zastaja). Ob imenu Ekspedit se jim je po sebi sprožila misel, da je mučenec primeren priprošnjik za pospešitev in pravočasno dovršitev opravil in dolžnosti. 0 njegovem življenju v daljni Armeniji so vedeli malo ali nič, zato so se tembolj oprli na njegovo ime in se mu priporočali, medtem ko si iz imena njegovega tovariša v mučeništvu Hermogena niso mogli kaj tako uporabnega sklepati. O češčenju sv. Hermogena na zahodu ni sporočil. Sv. Ekspeditu pa so se zelo priporočali. Bog jih je gotovo uslišal, če je bil njihov namen dober in so posredno, to je zaradi priprošnje resničnega mučenca, zaupali na božjo pomoč. Svetnika so klicali pod spremenjenim imenom, vendar v dobri veri, da je to ime pravo. Kdo jim je smel to zameriti? Ali mar dobri Bog, ki so se mu bližali z zaupno prošnjo? 
Priporočanje sv. Ekspeditu se je povzpelo do viška zlasti na Siciliji v 18. stoletju. Častili so ga posebno v Messini in Acirealu, kjer so tega mučenca 1781 razglasili za drugega mestnega zaščitnika (patrona). K njemu so se radi zatekali trgovci, mornarji in poslovni ljudje vseh vrst. Seveda je možno, da so ljudje te vrste poskušali pridobiti svetnikovo pomoč tudi za manj »svete« posle, kar je treba odkloniti, vendar je treba take stvari pripisati bolj južnjaškemu temperamentu kakor pomanjkanju prave vere. 
Drugo močno središče češčenja sv. Ekspedita je bilo v Franciji in v južni Nemčiji, pa bolj resno in obsežno. Zajemalo je tudi samostane in pisarne. Svetnika so upodabljali kot rimskega vojaka, ki s puščico strelja na krokarja, ki kriči cras, cras (kar pomeni jutri!, posnema pa krokarjev krik). Svetnik pa kaže na uro z napisom: hodie! (kar pomeni: danes!) Včasih ima Ekspedit v roki križ, znamenje odrešenja in milostnih božjih navdihov ali opominov in z napisom, naj ne zanemarjamo časa milosti. Na teh podobah je včasih zapisan še drug opomin: »Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri.« 
Sv. Ekspedita so opisovali kot sovražnika lenobe in odvračanja trenutka, ko trka milost in kliče k neodložljivi pokori. Čeprav je torej začetek češčenja pri tem svetniku neka besedna igra, vendar nazadnje ni bila brez neke globine in brez spodbude k dobremu.
BSS IV, 1150-51 in V, 95—96; LThK III, 916.
Vir: Miklavčič,Maks/Dolenc,Jože: Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1973.

Views: 224

blaženi Timon – diakon in mučenec

Rojstni dan za nebesa blaženega Timona, diakona, enega izmed prvih sedmih diakonov. Najprej se je kot učitelj mudil v Perziji, nato je oznanjal božjo besedo v Korintu, kjer so ga, kakor poročajo, Judje in Grki vrgli v ogenj, pa mu ta ni škodoval. Končno so ga pribili na križ, kjer je dopolnil svoje mučeništvo.
Vir

Views: 15

blaženi Andrej Hibernon Real – redovnik

blaženi Andrej Hibernon Real - redovnikV mestu Gandía (v pokrajini Valenciji, na obali v Španiji), blaženi Andrej Hibernón [ibernón] Real, redovnik iz Reda manjših bratov, ki je bil od roparjev izropan, nato pa je čudovito negoval uboštvo. (*1534 – † 18. april 1602)
Vir

Views: 1

blaženi Luka Passi – grof in duhovnik

Luka PassiV nedeljo, 14. aprila 2013 je bil v baziliki sv. Marka v Benetkah za blaženega razglašen duhovnik Luca Passi. Novi blaženi je bil rojen leta 1789 v Bergamu. Bil je prvi od enajstih otrok v družini plemiškega porekla, njegov oče Enrico Passi de’ Preposulo je bil grof. Njihova družina se je odlikovala s trdno katoliško vero, združeno z zglednimi krepostmi. Njegovo mamo Caterino Corner so mnogi imenovali »mati ubogih«. Mladega Luco, ki je bil torej tudi grof, pa bogastvo in plemiški stan nista ganila. Odločil se je uresničiti svojo duhovniško poklicanost in tako je dosegel še višjo, duhovno plemenitost svetosti.

Obred beatifikacije je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je v pogovoru za Radio Vatikan novega blaženega opredelil kot »neutrudnega in navdušenega pridigarja«. Poleg običajnega pridiganja v župniji je na željo škofov in župnikov pridigal tudi v drugih mestih. Posebej se je posvečal postnim pridigam, pridigam v Marijinih mesecih, duhovnim vajam, devetdnevnicam, hvalnicam v čast svetnikom in štirideseturnim molitvam. Ob koncu vsakega svojega misijona je imel navado za spomin pustiti nekaj zapisanih besed. Le-te so se pogosto začele z rekom sv. Pavla: »Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje.« (1 Tes 4,3) Zatem so pogosto sledili natančni seznami verskih dolžnosti vsakega dobrega kristjana. Med svojimi ljudskimi misijoni je Luca Passi po Amatovih besedah vedno uspel pridobiti pozornost vernikov. Poslušali so ga, predvsem pa so se mnogi spreobrnili, oddaljeni so se vrnili nazaj, ponovno so začeli obiskovati sveto mašo, opravili so spoved in prejeli obhajilo.

Poleg pridiganja se je novi blaženi rad posvečal tudi mladim. Osnoval je dobrodelno ustanovo sv. Doroteje. Ta je utrjevala v veri dekleta, ki pogosto niso prejela niti osnovne verske izobrazbe. Podobna je bila tudi ustanova sv. Rafaela, ki jo je Luca Passi namenil za formacijo mladih fantov s podeželja. Navsezadnje pa je leta 1838 v Benetkah ustanovil še redovno skupnost sester učiteljic sv. Doroteje, ki se še danes posvečajo spremljanju in vodenju mladih na poti h Kristusu.

Kot je spomnil kardinal Amato je bila Doroteja mučenka, ki je živela v 3. stoletju. Tik pred njeno smrtjo sta se po njeni zaslugi h Kristusu vrnili dve dekleti, zahvaljujoč njej pa se je spreobrnil tudi mladi pogan Teofil. Novi blaženi, ki je umrl leta 1866, je po kardinalovih besedah tako torej želel poudariti, da so tudi mladi lahko »misijonarji Kristusa med svojimi vrstniki«.
Vir

Views: 2