sveti Evtihij, Sekund in tovariši – mučenci

Evtihij, Sekund in njuni tovariši so bili mučenci v egiptovskem mestu Aleksandriji. Pod vplivom cesarja Konstancija je zoper katoličane besnel vsiljeni arianski patriarh Jurij. Arijanci so zgrabili tudi Evtihija, ki je bil subdiakon v Aleksandriji. Umrl je po mnogem mučenju in prisilnem delu. Z mnogimi drugimi je mučenju podlegel tudi duhovnik Sekund iz mesta Barkas v Egiptu.
Goduje 26. marca, ponekod 21. maja.
Vir

Spomin trpljenja svetega Evtíhija, aleksandrijskega subdiakona, ki je bil v času cesarja Konstancija, pod arijanskim škofom Geórgijem, usmrčen zaradi katoliške vere.
Vir

Views: 3

blažena Magdalena Katarina Morano – redovnica

Magdalena Katarina MoranoBl. Magdalena Morano (1847-1908) iz Chieria (izg. kjeria) v severni Italiji je imela učiteljsko poslanstvo za najpomembnejše, takoj za duhovniškim. V novoustanovljeni redovni družbi hčera Marije Pomočnice je našla najprimernejši kraj za uresničevanje poklica, ki ga je prejela od Boga. Kot vzgojiteljica se je z veseljem, vztrajno in odločno posvečala salezijanskemu poslanstvu, še zlasti na Siciliji, kjer je bila tudi prva provincialna predstojnica. Za blaženo je bila razglašena l. 1994, njen god pa obhajamo 15. novembra.

Sreča se z don Boskom
Magdalena Katarina Morano se je rodila v Chieriju blizu Torina 15. novembra 1847. Ko je bila stara osem let, ji je umrl oče in kot najstarejša izmed treh otrok je morala hitro poprijetni za delo, da je pomagala mami pri vzdrževanju družine. Po posredovanju strica duhovnika je lahko nadaljevala šolo. Župnik in krajevna učiteljica pa sta kmalu v njej odkrila prirojen smisel za delo z otroki in zato so ji že 14-letni zaupali vaški otroški vrtec. V tem času pa se je tudi prvič srečala z don Boskom, ki se je spotoma ustavil v bližnji Buttiglieri d’Asti.

Učiteljica
Ko je 17-letna opravila izpite na učiteljišču za poučevanje v nižjih razredih osnovne šole, je naprej začela svoje poslanstvo v dekliški šoli v kraju Montaldo Torinese, pozneje pa tudi v fantovskih razredih, kar je bilo takrat nekaj izrednega. V 14 letih si je pridobila spoštovanje vseh v kraju, tako zaradi svojega pedagoškega čuta kot tudi zaradi zglednega krščanskega življenja. Glede svoje življenjske poklicanosti pa se je posvetovala s svojim duhovnim voditeljem, da bi razumela, kje naj uresniči željo po popolni posvetitvi Bogu, ki jo je začutila že pri prvem svetem obhajilu. Ko je s svojimi prihranki poskrbela za dostojno preživljanje svoje mame, je na don Boskov predlog zaprosila za sprejem v mlado redovno družbo hčera Marije Pomočnice.

Z materjo Marijo Dominiko Mazzarello
Magdalena Katarina MoranoMati Marija Dominika jo je z odprtimi rokami sprejela.Takoj ji je bilo zaupano poučevanje. Leta 1879 je izpovedala prve redovne zaobljube, že naslednje leto pa večne. Ob tem je prosila Gospoda, da bi „živela toliko časa, da bo mogla dopolniti mero svetosti”. Leta 1881 je s. Katarina na prošnjo nadškofa iz Catanie (Sicilija) odšla vodit novo ustanovo v mestu Trecastagni, kjer so potrebovali tri učiteljice. Štiri leta je vodila, učila, prala, kuhala, bila katehistinja, predvsem pa pričevalka. Začela so se oglašati dekleta: “Želimo biti kot vi!” Po premoru enega leta, ko je v Torinu vodila skupnost sester, se je vrnila na Sicilijo v službi provincialne predstojnice, ravnateljice skupnosti in magistre novink. Sicilija Njena naloga je bila ustanavljanje novih skupnosti in vzgoja svetih sester. S “pogledom, uprtim na zemljo, in desetimi v nebesa” je po vsem otoku ustanavljala šole, oratorije, internate, delavnice. Njena apostolska gorečnost in družinsko ozračje, ki ga je ustvarjala okrog sebe, je pritegoval številne poklice. Njen raznovrstni apostolat so opazili in cenili tudi škofje, ki so njeni evangeljski iznajdljivosti zaupali katehetsko dejavnost na otoku (vzgojo učiteljic in katehistinj). Gojila je globoko pobožnost do sv. Jožefa in Marije Pomočnice, ki sta jo vodila pri novih ustanovitvah, kjer je z ustvarjalno zvestobo vnašala don Boskovo karizmo in preventivni vzgojni sistem.
Za posledicami rakastega obolenja je s. Katarina umrla v Catanii 26. marca 1908. Na otoku je zapustila 18 skupnosti HMP s 142 sestrami, 20 novinkami in 9 postulantkami. Njeno telo počiva v kapeli sester HMP v Alì Terme. Papež Janez Pavel II. jo je prištel k blaženim 26. novembra 1994.
Blažena Magdalena Katarina Morano goduje 26.marca, v kongregaciji HMP pa 15. novembra.
Vir

V Kataniji (na Sicíliji, v Italiji), blažena Magdalena Katarina Morano, devica iz Inštituta sester Marije Pomočnice, ki se je posvetila učenju katekizma in misijonarila brez prestanka na dolgo in široko po vse pokrajini.
Vir

Views: 8

sveta Evgenija iz Kordove – devica in mučenka

sveta Evgenija iz Kordove - devica in mučenkaIme Evgenija izhaja iz grške besede “eugenes” in po naše pomeni “blagoroden, plemenitega rodu”. To lepo ime je na slovenskih tleh redko posejano.
Imena: Evgenija, Eugenija, Ženja, Genija
Sožitje med islamom in krščanstvom je bilo dokaj vzorno, včasih pa so nastopila obdobja nestrpnosti, ko so muslimani kristjane preganjali in jim kratili osnovne pravice. Tako se je dogajalo v 10. stoletju v Kordovi, mestu v Andaluziji, ki so ga kalifi (muslimanski vladarji) hoteli spremeniti v zahodno Meko.
Kalifu Abd-er-Ahmanu III., ki je vladal Španiji v letih 912-961, je bila napoti vsaka močna osebnost, ki je bila v oporo krščanski zavesti, in so jih zato pod kako pretvezo odstranili iz javnega življenja. Leta 923 je morala umreti tudi Evgenija, ki je zdaj ponos krščanske Kordove.
Njenega življenja ni nihče natanko popisal, dasi so jo spisi in govorniki opevali kot “najlepšo lilijo španskega vrta”. S svojim vzornim življenjem in prepričljivo zgovornostjo je rojake budila in spodbujala k bogoljubnosti in odločnemu nastopu v javnosti. Imela je tolikšen vpliv, da so muslimanske oblasti postale nestrpne, čeprav jim ni neposredno nasprotovala. Njena privlačna osebnost je predstavljala nevarnost za ugled islamske vere. Morala je v ječo. Evgenijo so zaradi njenega vpliva na druge jetnike ločili. Uporabili so vse sposobnosti, da bi jo prepričali, da je islam popolnejša vera kot krščanstvo. Kakšna pridobitev bi bila za gospodarje v deželi, če bi Evgenija prešla na njihovo stran!
Tega seveda niso dosegli, dobili pa so priložnost, da so ji naprtili krivdo, ki je po islamskih zakonih vredna smrtne obsodbe. Evgenija je odkrito povedala svoje mnenje o Mohamedu in o koranu, zanje je bilo to sramotenje islamske vere. Po zakonu je bila obsojena na smrt z obglavljenjem.
Pokopali so jo v cerkvi sv. Pavla v Kordovi, ki stoji v okraju, imenovanem De los Marmolejos, zato so Španci to svojo mučenko imenovali Evgenija de Marmolejos.
Vir

Nobena vera v zgodovini se ni širila tako naglo kot islam. Osemdeset let po smrti Mohameda, njenega začetnika, so muslimanski Arabci osvojili vso severno Afriko in čez Gibraltar prestopili v Španijo in tam ustanovili svoje kraljestvo ali po arabsko emirat. Kristjane so muslimanski Arabci na splošno spoštovali kot ‘vernike knjige’ Svetega pisma in kristjani so smeli svojo vero javno izpovedovati. Po navadi je bilo sožitje dokaj vzorno, včasih pa so nastopila obdobja nestrpnosti, ko so muslimani kristjane preganjali in jim kratili osnovne pravice. Tako se je dogajalo v 10. stoletju v Kordovi, mestu v Andaluziji, ki so ga kalifi (muslimanski vladarji) hoteli spremeniti v zahodno Meko. Kordova se je razvila v pomembno kulturno središče, morda celo najpomembnejše v tedanji Evropi.
Kalifu Abd-er-Ahmanu III., ki je iz Kordove vladal Španiji v letih 912 – 961, je bila napoti vsaka močna osebnost, ki je bila v oporo krščanski zavesti, in so jih zato pod kako pretvezo odstranili iz javnega življenja. Tu in tam se je primerilo, da so vnetim vernikom grozili s smrtjo, stanovitne Kristusove pričevalce pa so dejansko usmrtili. Leta 923 je morala zaradi svoje verske neustrašenosti umreti tudi sveta Evgenija, ki je zdaj ponos krščanske Kordove.
Njenega življenja nihče ni natanko popisal, dasi so jo spisi in govorniki opevali kot ‘najlepšo lilijo španskega vrta’. S svojim vzornim življenjem in prepričljivo zgovornostjo je rojake budila in spodbujala k bogoljubnosti in odločnemu nastopu v javnosti. Imela je tolikšen vpliv, da so muslimanske oblasti postale nestrpne, čeprav jim ni neposredno nasprotovala. Njena privlačna osebnost je predstavljala nevarnost za ugled islamske vere. Morala je v ječo, kjer se je kot angel varuh zavzela za nekega desetletnega dečka, ki je bil ves obupan. Pod njenim vplivom se je tako opogumil, da je rad trpel za Kristusa. Evgenijo so zaradi njenega vpliva na druge jetnike ločili. Uporabili so vse sposobnosti, da bi jo prepričali, da je islam popolnejša vera kot pa krščanstvo. Kakšna pridobitev bi bila za gospodarje v deželi, če bi Evgenija prešla na njihovo stran!
Tega seveda niso dosegli, dobili pa so priložnost, da so ji naprtili krivdo, ki je po islamskih zakonih vredna smrtne obsodbe. Evgenija je odkrito povedala svoje mnenje o Mohamedu in o koranu, zanje je bilo to sramotenje islamske vere. Po zakonu je bila obsojena na smrt z obglavljenjem. Evgenija je to sprejela kot izredno milost božjo. V zaupanju v božjo pomoč je smrt pozdravila kot bližnjo pot v nebesa, čeprav je njeno mlado srce pred kruto smrtjo trepetalo. Ob spominu na mučence in združena z njimi je pokazala v smrti tako junaštvo, da je bil to za vse še močnejši klic k zvestobi v veri, kakor prej v življenju njene besede in zgled.
Pokopali so jo v cerkvi sv. Pavla v Kordovi, ki stoji v okraju, imenovanem De los Marmolejos, zato so Španci to svojo mučenko imenovali Evgenija de Marmolejos. Leta 1544 so v tej cerkvi našli lep, a poškodovan napis, ki v latinščini 10. stoletja slavi njene kreposti in se priporoča njeni mogočni priprošnji.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Views: 197

blaženi Peter iz Pobleta – menih in spokornik

V Pobletu (v Katalóniji), pogreb blaženega Petra, meniha in spokornika, ki je dvakrat padel, a je slednjič iz slabosti postal močnejši. Prišel je do posamičnega boja v samoti in je sovražnika slavno premagal.
Vir

Views: 4

sveti Berharij – opat

sveti Berharij - opatV samostanu Montier-en-Der [montijé ándé] (v Šampánji, v Galiji), sveti Berhárij, prvi opat Haut-villersa [ótvijéra] in Dervénsa, ki je bil na veliki četrtek zaboden od zlobnega meniha. Prišel je v nebesa na dan vstajenja.
Vir

Views: 1