V Mammoli (blizu Geraca, v Kalábriji), sveti Nikodém, puščavnik, ki je bil odličen po strogosti in kreposti življenja, ter učitelj redovniškega življenja.
Vir
Views: 5
blaženi Jakob Bird iz Winchestra – mučenec
V Winchestru [vinčestru] (na Angleškem), blaženi Jakob Bird [bérd], mučenec, ki je kot devetnajstletnik pred kratkim postal katoličan in je zavračal udeležiti se tuje liturgije in zaslužil priti do slavja nebeške liturgije pod isto kraljico. († 1592)
Vir
Views: 1
sveti Prokop Češki – opat
(ok. 990 – 1053)Sv. Prokopij je že za časa svojega življenja veljal za največjega misijonarja v srednji Češki. Od leta 1030 naprej je živel kot menih in puščavnik v dolini Savaze na Moravskem. Prej je bil tudi poročen. Ustanovil je samostan po pravilih sv. Benedikta v katerem je liturgija potekala v slovanskem jeziku. Do svoje smrti je bil opat samostana.
Sv. Prokop velja za češkega deželnega zavetnika. Za svojega zavetnika so si ga izbrali tudi rudarji, saj je območje Saveze v srednjem veku postalo rudarsko področje.
Sv. Prokop je pogostokrat upodobljen skupaj s hudičem, kar naj bi predstavljalo premagano poganstvo. Včasih Prokop drži hudiča za verigi ali pa je prikazan pred plugom. Mnogo je tudi upodobitev, ki sv. Prokopa prikazujejo kot opata v pontifikalnem oblačilu.
V Sázavi (na Češkem), sveti Prokóp, ki je zapustil ženo in sina, ter se posvetil puščavniškemu življenju. Potem je načeloval samostanu, ki ga je prav tam ustanovil in pel hvalnice po grškem in slovanskem obredu.
Vir
Views: 17
Sveta Marjeta Clitherow – mučenka
Sveta Marjeta Clitherow [kliterou], mučenka, ki je s pristankom moža sprejela katoliško vero, v kateri je vzgojila tudi otroke. Čuvala je iskane duhovnike, ki jih je skrivala v svoji hiši, zaradi česar je bila večkrat zvezana pred sodiščem pod kraljico Elizabeto I.. Zavračala je pred sodiščem obravnavati svojo zadevo, da se ne bi duše svetovalcev sodnika obremenile z obsodbo obglavljenja, zato je zelo veliko trpela za Kristusa, vse do smrti.
Vir
Views: 4
blaženi Hilarij (Pavel) Januszewski – duhovnik, redovnik in mučenec
V koncentracijskem taborišču Dachau (blizu Münchna na Bavarskem), blaženi Hilarij (Pavel) Januszewski [januševski], duhovnik in mučenec iz Reda bosonogih bratov Blažene Device z gore Karmel, ki je bil v času vojne odpeljan v tujo ječo zaradi Kristusa. Slavno je umrl, ker je zaradi vere in ljubezni pomagal obolelim od tifusa. († 1945)
Vir
Views: 3
blaženi Placid Riccardi – duhovnik in redovnik
V Rimu pri Svetem Pavlu na Ostijski cesti, blaženi Plácid Riccardi [rikárdi], duhovnik iz Reda svetega Benedikta, ki je v stalni vročini, boleznih in ohromelosti obdržal običajno disciplino in molitev, ter druge učil delati isto. († 15. marec 1915)
Vir
Imena: Placid, Placido, Tomaž
Njegovo krstno ime je bilo Tomaž. Rodil se je leta 1844 v mestu Trevi v Umbriji v tradicionalni katoliški družini Riccardi, povezani s papeško državo. Zato je razumljivo, da je odklanjala nove ideje italijanskega Risorgimenta. Mladost je preživel v domačem kraju. Tomaža so poznali kot veselega mladeniča. Duhovno okolje v Treviju in okolici je tedaj še vedno zaznamovala benediktinska opatinja Luisa Prosperi, zelo pobožna žena, velika častilka skrivnosti Kristusovega življenja (umrla v sluhu svetosti leta 1847).
Študij je nadaljeval v Rimu, ki je bil tedaj še v papeški državi, medtem ko so v Umbriji že prevladovali novi časi. V začetku ni mislil na samostan, počasi pa je v njem dozorela odločitev. Leta 1866 je vstopil k benediktincem v opatiji sv. Pavla zunaj obzidja (ena od štirih velikih bazilik) in dobil ime Placid. Leta 1870 je doživel zasedbo Rima. Samostanu je bilo prizaneseno s pritiski in omejitvami, toda don Placid je imel težave z novo oblastjo. Ni se odzval pozivu na vojaški nabor, češ da živi v papeškem Rimu, čeprav je bil italijanski državljan. Po nekaj dneh zapora je bil izpuščen in je mogel nadaljevati redovniško življenje. Leta 1871 je bil posvečen v mašnika.
V skupnosti so ga cenili zaradi njegovega uravnovešenega značaja in pobožnosti. Dve leti je bil tudi voditelj novincev. Potem je precejšen del življenja preživel zunaj samostana kot samotar. Leta 1895 je bil imenovan za rektorja samostana benediktink v kraju Farfa. Tedaj je posvečal veliko skrbi za duhovno rast kmečkega prebivalstva, ki je iz okolice prihajalo v ta samostan. Pa tudi tedaj je njegova pobožnost ohranila poteze samotarske duhovnosti.
Njegov učenec in življenjepisec, poznejši milanski kardinal Schuster, piše, da je njegova pobožnost bila zelo zaznamovana z osebno črto. Živo je premišljeval Jezusovo trpljenje, križev pot, vneto častil zakrament sv. Rešnjega telesa. Srčiko njegove pobožnosti je mogoče najti v stavku, ki ga je rad ponavljal sobratom in vernikom: »Izročite se popolnoma Gospodu!«
Leta 1912 je zbolel za paralizo. Vrnil se je v opatijo sv. Pavla, kjer je bil sprejet v meniško skupnost. Tam je leta 1915 umrl. Tedaj so p. Placida Riccardija že cenili kot vzor meniškega življenja. – Papež Pij XII. ga je razglasil za blaženega 5. decembra leta 1954.
Goduje 25.marca, ponekod 15. marca.
Vir
Views: 0