blažena Marija Luiza Elizabeta de Lamoignon – redovna ustanoviteljica

blažena Marija Luiza Elizabeta de Lamoignon - redovna ustanoviteljicaRodila se je v Parizu, v plemiški in bogati družini, ki jo je zaznamovala tudi goreča katoliška vera. V skladu s tistim časom so jo starši še kot zelo mlado poročili z bratrancem Edouardom Françoisom Molo, ki je bil grof. Imela sta pet otrok. Njeno življenje je globoko prizadela moževa smrt med francosko revolucijo. Vendar je njegovim krvnikom s pomočjo svoje vere odpustila. Ko so otroci odrasli, je ustanovila dobrodelno ustanovo, ki je bila posvečena vzgoji zapuščenih deklet. Za vodstvo te ustanove pa je ustanovila tudi red sester dejavne ljubezni, hčera sv. Alojzija (Soeurs de la Charita, Filies de Saint Louis).
Obred beatifikacije bo vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. V pogovoru za Radio Vatikan je povedal, da nova blažena vse nas vabi, da »bi živeli življenje milosti in sodelovali pri gradnji civilizacije ljubezni z našim osebnim posvečevanjem, da bi bili tudi mi goreče svetilke dejavne ljubezni in dobrote«. Kardinal je o njej dejal, da so njene naravne vrline in milostni darovi obrodili sadove, ker je govorila »jezik evangeljske dejavne ljubezni«. Le-ta vabi, da bi dali lačnim jesti, žejnim piti, da bi pomagali ubogim, poučevali neuke in najmanjše vzgajali na poti kreposti. Nova blažena je »plemenitost in bogastvo svoje družine preoblikovala v plemenitost in bogastvo dejavne ljubezni do ubogih«.
»Njena osebna svetost je tako dobila konkreten odsev v družbi.« In sicer preko zaščite zapuščenih otrok, njihove vzgoje, priprave na delo in preko privajanja na dobro ter pošteno skupno življenje v družbi. Njene duhovne hčere, je še povedal kardinal Amato, so povabljene v današnjem času posnemati njen zgled v hrepenenju po svetosti in apostolatu dejavne ljubezni. »Cerkev in družba danes potrebujeta svetnike, ki razstrupljajo človeštvo, ponižano zaradi zla malikovanja, sovraštva, razprtij, ljubosumnosti. Svetniki tem delom mesa nasprotujejo z deli Duha, katerih dobrodejni sadovi so ljubezen, veselje, mir, velikodušnost, dobrotljivost, ljubeznivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje« (glej Gal 5,16-25).
Vir

Views: 34

blaženi Humbert – grof in menih

blaženi Humbert - grof in menihV Chambery-ju [šambériju] (v Savóji, v današnji Franciji), blaženi Humbért, tovariš Sabávdija III., ki je bil prisiljen zapustiti samostan, da je vodil javno službo. Kmalu pa se je vrnil k meniškemu življenju, katerega je bolj ljubil.
Vir

Views: 0

blažena Ana Jezusova (Ana de Lobera y Torres) iz Bruslja – nuna, mistikinja in ustanoviteljica

Blažena Ana Jezusova (Ana de Lobera y Torres)… je bila namreč v Cerkvi svojega časa ena od protagonistk velikega reformnega gibanja, po sledeh »velikanke duha« Terezije Avilske: njene ideale je širila v Španiji, Franciji, pa tudi v Bruslju in na območju, ki se je tedaj imenovalo Španska Nizozemska.
V času, zaznamovanem z bolečimi škandali znotraj in zunaj krščanske skupnosti, je s tovarišicami s svojim preprostim in ubogim življenjem, ki je temeljilo na molitvi, delu in dejavni ljubezni, znova k veri privedla tako veliko ljudi, da je njihovo ustanovo nekdo poimenoval ‘duhovni magnet’. S svojim načinom življenja je v času velikih težav pomagala znova dvigniti Cerkev. Zato s hvaležnostjo sprejmimo zgled ‘ženske svetosti’, delikaten in močan, sestavljen iz odprtosti, občestva in pričevanja.
Vir

Ana, hči Diega de Lobera in Francisce Torres, je bila od rojstva gluha in nema; govoriti je začela pri sedmih letih. Njen oče je umrl nekaj mesecev po njenem rojstvu, mati pa pri devetih letih; kot siroto so jo vzgajali očetovi sorodniki. Leta 1570 je vstopila v samostan bosonogih karmeličank San José v Avili, ki ga je ustanovila sveta Terezija iz Avile. Leta 1575 je spremljala Terezijo, katere najljubša hči je bila od trenutka, ko sta se spoznali, pri ustanovitvi samostana v Beasu pri Huelvi, kjer je postala prva priorica. Po Terezijini smrti leta 1582 je Ana zbrala vsa literarna dela ustanoviteljice reda in jih leta 1587 dala v objavo menihu Luisu de Leónu. Leta 1586 je Ana ustanovila samostan Santa Ana y San José v Madridu, kjer je bila tudi priorica.
Po smrti Terezije Avilske je generalni predstojnik reda postal oče Doria, ki je zahteval strožjo poslušnost pravilom in predstojnikom ter uvedel številne kazni in ponižanja. Ana Jezusova je temu nasprotovala, želela je ohraniti duha, ki ga je vpeljala Terezija, in se pritožila k papežu. Ta se je na njeno prošnjo pozitivno odzval, kar je izzvalo jezo očeta Dorie, ki je Anno odpustil s položaja priorice samostana Santa Ana y San José v Madridu in jo obsodil na samoto v samostanski ječi. Šele leta 1594, po Dorijevi smrti, je bila izpuščena iz zapora in je ponovno postala predstojnica samostana. Leta 1604 je odšla v Pariz, kjer je na pobudo blažene Marije od Učlovečenja, ob podpori svetega Frančiška Saleškega ustanovila takratni samostan Učlovečenja v Faubourg Saint-Jacques. Infantka Izabela in nadvojvoda Albert VII. sta jo nato poklicala v Bruselj, kjer je ustanovila takratni karmeličanski samostan, iz katerega so sledile nadaljnje ustanovitve.
Karmeličanski samostan v Bruslju je bil ukinjen leta 1783 v okviru jožefiniskih reform.
Kanonizacija: Ano Jezusovo je papež Frančišek beatificiral 29. septembra 2024 na stadionu kralja Baudouina v Bruslju.
DE

Views: 2

sveti Apijan – menih in puščavnik

V Comacchiu [komáčiju] (v Flamíniji), sveti Apiján, menih, ki je bil tja poslan iz pavijskega samostana, in je v tem mestu končal puščavniško življenje.
Vir

Views: 0