Giovaninni (po naše Ivana, Ivanka) so že v domači družini poleg pobožnosti privzgojili zlasti čut za reveže in potrebne. Še bolj živo se je tega zavedala v samostanu, kjer so jo vzgajale sestre, ki so skrbele za bolne in pomoči potrebne. Ni čudno, da se je zato v najlepših zrelih letih odločila, da tudi sama vse svoje življenje dokončno posveti temu plemenitemu cilju.
Ime: Pri krstu je dobila več imen: (Giovanna Giuseppa Maria Luisa). Pomeni posameznih imen so: »Jahve (Bog) je milostljiv« (Janez); »Naj Bog doda potomstvo« (Jožef); »Tista, ki jo ljubi Bog«, »slaven« in »boj« (Marija Liusa)
Rodila se je 24. junija 1807 v mestu Como v Italiji, umrla pa 23. februarja 1872, prav tako v Comu v Italiji.
Družina: Bila je drugorojena v družini s sedmimi otroki. Oče Jožef in mati Jožefa roj. Mazza sta imela poleg nje še dve dekleti, Karolino in Angelo, ter štiri sinove: Antona, Jožefa, Alojza in Petra. Družina je bila premožna, oče je bil plemič in sodnik mestnega sodišča.
Vzgoja: S sedmimi leti je odšla od doma v samostan vizitadink (red Marijinega obiskanja) sv. Karla. Tu je ostala deset let in, čeprav je bila v istem mestu, je bila popolnoma ločena od domače družine.
Doma: Leta 1824 se je vrnila v domačo hišo in skrbela za starše, poučevala verouk v domači župniji in se udeleževala različnih katoliških akcij. Nekaj časa je bila celo zaročena, a ji je zaročenec leta 1840, preden se jima je uspelo poročiti, umrl.
Zaobljuba: Po smrti zaročenca se je odločila, da se popolnoma posveti Bogu. Tako je še dobrih deset let, do smrti staršev, živela v domači hiši ter se veliko ukvarjala z bolniki.
Skupnost: 27. septembra 1853 je s še tremi ženami ustanovila Kongregacijo usmiljenih sester Žalostne Matere božje in odprla prvo hišo za bolne in okrevajoče. Kongregacija živi po preprostih pravilih, njihova glavna skrb so bolniki s hudimi boleznimi in umirajoči ter nega na domu. Danes sestre delujejo v Italiji, Argentini in Švici.
Duhovnost: Globok čut pripadnosti Cerkvi; češčenje evharistije; posvetitev Križanemu, češčenje Žalostne Matere božje; ljubezen do vseh, zlasti najbolj potrebnih; pripravljenost na žrtve, preprostost in ponižnost.
Zavetnica: Svoje kongregacije.
Upodobitve: Na slikah vidimo ženo v zrelih letih, resnega, a dobrodušnega obraza v preprosti črni redovni obleki s prav tako preprostim križcem na prsih.
Beatifikacija: 20. septembra 2014 jo je papež Frančišek razglasil za blaženo.
Goduje: 23. februarja.
Misel: »Vsak dan slavite Boga, posvečujte se v službi bolnim in skrbite zanje z velikodušnim srcem.«
Splet: www.suoreinfermieredelladdolorata.org.
Vir
Views: 3
V koncentracijskem taborišču Dachau (pri Münchnu na Bavarskem), blaženi Vincencij Frelichowski, duhovnik, ki je bil odpeljan v različne ječe. Nikdar se ni umikal pastoralni službi za pomoč bolnim in je, po mnogih težavah, prišel k gledanju večnega miru.
Pri Sírmiju (v Panóniji, danes v Srbiji), sveti Sirén ali Sinéros, mučenec, vrtnar, ki ga je ovadila neka ženska, katero je grajal zaradi lahkoživosti. Pridržan od sodnika, se je priznal za kristjana in, ker ni hotel darovati bogovom, je bil usmrčen z obglavljenjem.