sveta Jožefa (Giuseppina) Vannini – devica in redovna ustanoviteljica

sveta Jožefa (Giuseppina) Vannini - devica in redovna ustanoviteljicaRodila se je 7. julija 1859 v Rimu. V zgodnjem otroštvu je izgubila oba starša, zato je odraščala pri sestrah Hčerah krščanske ljubezni (usmiljenkah). Postala je vzgojiteljica, pri 21 letih pa je prosila za vstop v noviciat k sestram usmiljenkam v Sieni. Le-tega ni dokončala iz zdravstvenih razlogov, pa tudi zato, ker so sestre presodile, da ni primerna za njihovo skupnost. V sebi je čutila klic v redovništvo, zato je še naprej molila in iskala svojo pot. Ob koncu duhovnih vaj leta 1891 je za nasvet prosila voditelja, p. Luigia Tezza, ki mu je bila nekaj mesecev pred tem zaupana naloga, da ponovno vzpostavi kamiljanske tretjerednice. V Giuseppini, ženi molitve in daritve, je našel primerno osebo za ustanoviteljico nove skupnosti, ki se je posvečala bolnícam, tudi na domu. Kljub temu, da se je skupnost hitro širila po Italiji in Argentini, pa so sestre na uradno ustanovitev kongregacije z imenom Hčere sv. Kamila čakale vse do leta 1909. Ob Giuseppinini smrti 23. februarja 1911 je v 16 hišah skupnosti delovalo 156 redovnic. Janez Pavel II. jo je za blaženo razglasil 16. oktobra 1994.
Vir

Giuseppina Vannini (rojena kot Giuditta) se je rodila v Rimu 7. julija 1859. Potem, ko je premagala nekatere težave, se je leta 1891 pridružila načrtu patra kamilijanca Luigia Tezze, da ustanovi žensko kongregacijo, v skladu z duhom služenja revnim in bolnim svetega Kamila de Lellisa. Naslednje leto je oblekla redovno oblačilo, dobila ime s. Marija Giuseppina in 8. decembra 1895 imela večne zaobljube. V bolnikih je prepoznala obličje Gospoda, svojega Ženina, in se z junaško velikodušnostjo posvetila služenju bolnim. Izvoljena je bila za predstojnico novega inštituta »Sestre sv. Kamila«. To nalogo je opravljala z gorečnostjo in zvestobo vse do smrti, 23. februarja 1911. Papež sveti Janez Pavel II. jo je leta 1994 prištel med blažene, papež Frančišek pa 13. oktobra 2019 za svetnico.
Vir

V Rimu, blažena Jožefina (Judite Adelajda) Vannini, devica, ki je ustanovila Kongregacijo hčera svetega Kamila za službo bolnim.
Vir

»V bolnikih vedno glejte podobo trpečega Jezusa. Vse, tudi najmanjše in najbolj ponižujoče stvari naredite dobro, ker nas Bog vidi! Edini cilj našega življenja naj bo ugajati Bogu in mu dajati slavo! Z nežnostjo, vztrajnostjo in dobroto si prizadevajte biti ‘prava mati’. Ne vznemirjaj se zaradi napak svojega bližnjega, ampak mu pokaži, da tako ravnanje ni v skladu z Jezusovim Srcem.«
Ime: Njena krstna imena so: Judita Adelajda Agata. Jehudit v hebrejščini pomeni »ženska iz Judeje«, Adelajda izhaja iz starovisokonemških besed adal »plemenit« in heit »oseba, postava«, Agata pa v grščini pomeni »dobra, krepostna«.
Redovno ime: Marija Jožefina.
Rojena: 7. julija 1859.
Kraj rojstva: Mesto Rim, glavno mesto Italije.
Umrla: 23. februarja 1911.
Kraj smrti: Rim, Italija.
Družina: Bila je druga od treh otrok kuharja Angela in Annunziate, roj. Papi. Starejši sestri je bilo ime Julija, bratu pa Avgust. Komaj štiri leta je imela, ko ji je umrl oče, sedem pa, ko ji je umrla mati. Otroci so postali sirote; za Judito so poskrbele in jo vzgajale usmiljenke.
Mladost: Pri sestrah je odraščala v dobro, pobožno in skrbno dekle, se izšolala za vzgojiteljico in pri 21 letih zaprosila za vstop v noviciat usmiljenk v Sieni. Kmalu zatem se je iz zdravstvenih razlogov in za preizkusno dobo vrnila v Rim, nato še enkrat v Sieno, a je bila nato dokončno odslovljena.
Redovništvo: Globoko v sebi je vedno čutila redovni poklic, a ni vedela, kaj naj stori. 17. decembra 1891 pa je ob koncu duhovnih vaj srečala kamilijanca Alojzija Tezzo. Ta je želel ustanoviti žensko redovno skupnost, ki bi skrbela za bolnike in umirajoče, in jo povabil, naj se mu pridruži.
Skupnost: 2. februarja 1892 je sprejela Tezzovo ponudbo in rodila se je Kongregacija hčera svetega Kamila. 19. marca 1892 je z dvema tovarišicama prejela škapulir z rdečim križem in redovniški habit kamilijancev ter čez eno leto izpovedala začasne, 8. decembra 1895 pa večne zaobljube.
Nasprotovanja: Pot do priznanja je bila dolga. Ravno v tistem času se je papež Leon XIII. odločil, da ne bo dovolil ustanavljanja novih skupnosti v Rimu. Poleg tega je zaradi obrekovanj in natolcevanj Tezza moral zapustiti sestre ter oditi v Limo. Jožefina je z velikimi napori dosegla, da je red leta 1909 postal škofijsko praven, leta 1933 pa ga je odobril tudi Sveti sedež.
Danes: Sestre se posvečajo predvsem negi bolnih in ostarelih. Leta 2005 je v skupno 97 hišah delovalo 823 redovnic. Kongregacija deluje v Evropi, Latinski Ameriki in v Afriki.
Zavetnica: Svojega reda.
Beatifikacija: 16. oktobra 1994 jo je papež sv. Janez Pavel II. razglasil za blaženo, papež Frančišek pa 13. oktobra 2019 za svetnico.
Goduje: 23. februarja.

Splet: www.figliedisancamillo.it
Vir

Views: 12

blaženi Ludvik Mzyk – duhovnik in mučenec

blaženi Ludvik Mzyk - duhovnik in mučenecV Poznanu (na Poljskem), blaženi Ludvik Mzyk, duhovnik in mučenec Družbe Verbistov, ki je do smrti pričeval za Kristusa, ko so domovino napadli v vojni pristaši zločinskega nauka, veri in ljudem sovražnega, in je bil preboden od stražarjev koncentracijskega taborišča.
Vir

Views: 4

sveti Papija – škof

sveti Papija - škofV Hierápolu (v Frígiji, v današnji Turčiji), sveti Pápija, škof, ki je, kot učenec Janeza Starejšega in Polikarpov tovariš, razlagal Gospodove govore.
Vir

Views: 3

blaženi Edvard Profittlich iz Talina – redovnik, nadškof in mučenec

Edvard, osmi od desetih otrok kmečke družine Markusa Profittlicha in Dorothee, rojene Seiwert – takratna kmetija je bila leta 1988 nadomeščena z novo stavbo –, se je leta 1913 v takratni Bonifatiushaus v ’s-Heerenbergu – naselju v okrožju Montferland v Gelderlandu na Nizozemskem – pridružil jezuitskemu redu. V prvi svetovni vojni je moral opravljati vojaško službo kot bolničar; leta 1922 je končal študij na takratnem Ignatiuskollegiju v Valkenburgu pri Maastrichtu in bil posvečen v duhovnika s strani škofa iz Roermonda. Bil je namenjen za misijonarsko delo v komunistični Rusiji, zato so ga za pripravo na to poslali na nadaljnja študija v Krakov, kjer je leta 1923 na Jagelonski univerzi doktoriral iz filozofije, leta 1924 pa iz teologije. Ker delo v Rusiji pod sovjetsko vladavino ni bilo več mogoče, je bil od leta 1925 do 1928 zaposlen kot ljudski misijonar, vodja duhovnih vaj in pridigar v cerkvi sv. Adalberta v Oppelnu. Leta 1928 je bil poklican v Hamburg, kjer je deloval kot kaplan v poljski dušnopastirski službi v cerkvi sv. Ansgarja. Leta 1930 je postal župnik v cerkvi sv. Petra in Pavla – današnji rimskokatoliški katedrali – v Talinu v Estoniji. Leta 1931 je bil tam imenovan za apostolskega administratorja, leta 1936 pa za titularnega nadškofa Hadrianopolisa – današnje Edirne.

Eden od glavnih poudarkov dela Edvarda Profittlicha je bila verska vzgoja mladine in verski pouk, poleg tega je odprl otroški dom, ki je postal internat za izobraževanje domačega duhovništva. Leta 1940 je bila Estonija priključena Sovjetski zvezi, s čimer se je začelo zatiranje katoliške cerkve; poleg tega so bili zaradi divjajoče vojne Nemci pozvani, naj se vrnejo na ozemlje Velike nemške države. Profittlich je hotel ostati pri svoji skupnosti, čeprav je vedel, da mu grozi deportacija v Sibirijo. 27. junija 1941 so preiskali njegovo hišo in Profittlicha aretirali. Odpeljali so ga v Kirov, kjer so ga novembra 1941 obsodili na smrt zaradi kontrarevolucionarnih dejavnosti in agitacije v cerkvi. Po tem, ko je vložil pritožbo na vrhovno sodišče Sovjetske zveze, ki je bila zavrnjena, je popolnoma izčrpan umrl v zaporu.

Usoda Edvarda Profittlicha po njegovem prijetju je dolgo ostala neznana, šele po osamosvojitvi Estonije leta 1990 je vrhovno sodišče Estonije katoliški cerkveni občini v Talinu posredovalo nadaljnje podrobnosti, ki so bile pridobljene iz dokumentov.

Kanonizacija: Edvard Profittlich naj bi bil 17. maja 2025 v Talinu kot prvi v zgodovini katoliške cerkve v Estoniji razglašen za blaženega s strani kardinala Christopha Schönborna v imenu papeža Frančiška; po smrti Frančiška je bila slovesnost prestavljena na 6. september, kardinal Christoph Schönborn ga je razglasil za blaženega v imenu papeža Leona XIV. na Trgu svobode v Talinu.
DE

Views: 0