sveta Dwyn (Dwynwen) iz Llanddwyna – kraljična in nuna

Dan svete Dwynwen se v Walesu praznuje 25. januarja. Toda kdo je bila sveta Dwynwen?
Sveta Dwynwen je valižanska zavetnica zaljubljencev, kar pomeni, da je valižanski ekvivalent svetega Valentina.
Dwynwen je živela v 5. stoletju in po legendi naj bi bila ena najlepših izmed 24 hčera Brychana Brycheinioga. Dwynwen se je zaljubila v princa Maelona Dafodrilla, vendar je njen oče žal že poskrbel, da se je poročila z nekom drugim.
Dwynwen je bila tako razburjena, ker se ni mogla poročiti z Maelonom, da je prosila Boga, naj ji omogoči, da ga pozabi. Ko je Dwynwen zaspala, jo je obiskal angel in ji prinesel sladek napitek, ki naj bi izbrisal ves spomin na Maelona in ga spremenil v ledeni blok.
Bog je nato Dwynwen izpolnil tri želje. Njena prva želja je bila, da se Maelon odtaja, druga, da Bog izpolni upanje in sanje pravih zaljubljencev, in tretja, da se nikoli ne bi poročila. Vse tri želje so se ji izpolnile in v zahvalo se je Dwynwen do konca življenja posvetila služenju Bogu.
Ustanovila je samostan v Llanddwynu na zahodni obali Angleseyja, kjer je vodnjak, poimenovan po njej, po njeni smrti leta 465 postal romarski kraj.
Ostanki Dwynwenine cerkve so vidni še danes.
Priljubljenost in praznovanje dneva svete Dwynwen sta se v zadnjih letih močno povečala in veliko ljudi si zdaj pošilja voščilnice za dan svete Dwynwen. Na spletu je veliko prodajnih mest, kjer jih je mogoče kupiti.
Zakaj bi torej čakali na valentinovo, da bi izrazili svoja romantična čustva, ko pa lahko svoji ljubljeni osebi zaželimo „dwi’n dy garu di“ (ljubim te) že tri tedne prej?
EN

Sveta Dwynwen se je rodila v 5. stoletju v Walesu. Domneva se, da je bil njen oče Brychan Brycheinlog, kralj južnega Walesa. Živela je na Angleseyju, otoku ob severozahodni obali Walesa.
Legenda pravi, da je bila Dwynwen zelo lepa in da je bila najlepša med štiriindvajsetimi hčerami kralja Brychana Brycheinloga. Prav tako naj bi bila zelo pobožna in krepostna.
Pripovedi o tem, kaj se je dogajalo v Dwynweninem življenju, se nekoliko razlikujejo. Po eni od njih se je zaljubila v princa po imenu Maelon Daffrodril, vendar ji je oče že uredil poroko z nekom drugim.
Druga pripoved pravi, da se je Maelon zaljubil vanjo in se z njo želel poročiti. Tudi ona se je zaljubila vanj, vendar je njegovo ponudbo zavrnila, ker se je že odločila, da bo služila Bogu kot nuna.
Po obeh pričevanjih je bila Dwynwen zlomljena, ker se ni mogla poročiti z Maelonom. Prosila je Boga, naj ji dovoli, da Maelona pozabi, in Dwynwen se je prikazal angel. Ta angel je Dwynwen dal sladko pijačo. Ko je spila sladko pijačo, se je Maelon spremenil v ledeni blok.
Dwynwen je začutila veliko sočutje do Maelona, saj si ni mogel pomagati s svojimi ljubezenskimi čustvi do nje. Prosila je Boga, naj ga odtaja in mu povrne življenje. Boga je prosila tudi, naj vse zaljubljence pripelje do sreče in ji omogoči, da se do konca življenja ne bo želela poročiti.
Bog je odgovoril na njene molitve. Iz hvaležnosti Bogu, da je odgovoril na njene molitve, se je odločila, da mu bo posvetila svoje življenje kot nuna. Ustanovila je samostan na otoku Llanddwyn na zahodni obali Angleseyja.
Dwynwen je bila zaslužna za to, da je rekla: „Nič ne osvoji srca tako kot vedrina.“ Umrla je na Llanddwynu okoli leta 460.
V njenem samostanu na Llanddwynu je bil izvir sladke vode z imenom Ffynnon Dwynwen priljubljen kraj za romarje. Zaradi zgodovine svete Dwynwen je izvir postal še posebej priljubljen kraj za zaljubljene.
V srednjem veku je cerkev svetega Dwynwena na Llanddwynu postala pomembno svetišče. Čeprav se je po protestantski reformaciji število romanj k njenemu svetišču zmanjšalo, se je pobožnost do svete Dwynwen v zadnjih letih povečala. Njen praznik se v Walesu praznuje kot dan ljubezni, podobno kot se v drugih delih sveta praznuje dan svetega Valentina.
EN

Views: 3

sveti Ananija iz Damaska – mučenec

AnanijaO življenju sv. Ananija (ali Hananija) je malo znanega. Sveto pismo govori o njem, ko opisuje dogodke, ki so povezani s spreobrnjenjem sv. Pavla. Zato se Cerkev na isti dan spominja sv. Ananija in spreobrnitve apostola Pavla.
Savel (tako se je Pavel imenoval pred spreobrnitvijo) je bil zagrizen preganjalec prve Cerkve. Kristus pa ga je izbral, da bi njegovo ime ponesel med pogane. Apostolska dela opisujejo dogodek takole: »Medtem je Savel še naprej besnel in grozil s smrtjo Gospodovim učencem. /…/ Med potjo, ko se je bližal Damasku, pa ga je nenadoma obsijala luč z neba. Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: “Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?” Rekel je: “Kdo si, Gospod?” Glas pa je odgovoril: “Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. Zdaj pa vstani in pojdi v mesto in izvedel boš, kaj moraš storiti!” Možje, ki so potovali z njim so obstali brez besed; slišali so glas, videli pa niso nikogar. Savel se je dvignil s tal. Toda čeprav je odprl oči, ni nič videl. Prijeli so ga za roko in peljali v Damask. Tri dni ni nič videl in ni ne jedel ne pil. V Damasku je bil neki učenec z imenom Hananija. Ta je imel videnje, v katerem mu je Gospod rekel: “Hananija!” “Glej, tu sem, Gospod!” je odgovoril. Gospod mu je rekel: “Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna! V Judovi hiši poišči človeka iz Tarza, ki mu je ime Savel! Glej, ta človek moli in v prikazni je videl moža z imenom Hananija, kako je vstopil in nanj položil roke, da bi spet videl /…/.” Hananija je šel in vstopil v hišo. Položil je nanj roke in rekel: “Brat Savel! Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti semkaj, me je poslal, da spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.” In v hipu so padle kakor luskine z njegovih oči. Spet je videl, vstal in se dal krstiti.« (Apd 9,1-19)
Danes godujejo tisti redki, ki jim je ime Ananija.
Vir

Spomin svetega Ananíja, ki je, kot kristusov učenec v Damasku, krstil spreobrnjenega Pavla.
Vir

Na praznik Spreobrnitve apostola Pavla (25. januarja) je v koledarju katoliške Cerkve tudi spomin sv. Ananija, ki mu je Bog pri tem dogodku namenil posebno vlogo. Ob tem ga Sveto pismo prvič omenja. Zelo verjetno pa je bil po starem izročilu Ananija eden izmed dvainsedemdesetih Jezusovih učencev, ki »jih je poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti« (Lk 10,1), kajti nastopa tako, kakor da je bil vajen z Jezusom osebno govoriti. Bil je tako zvest in zanesljiv, da mu je bila zaupana naloga sprejeti med Jezusove učence preganjalca Savla, poklicanega za apostola poganov, neutrudnega misijonarja.
Ananija iz DamaskaO tem spregovori evangelist Luka, pisec Apostolskih del, zgodovine mlade Cerkve, na dveh mestih. Prisluhnimo mu. »V Damasku je bil neki učenec z imenom Ananija. Ta je imel videnje, v katerem mu je Gospod rekel: “Ananija!” “Glej, tu sem Gospod!” je odgovoril. Gospod mu je rekel: “Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna! V Judovi hiši poišči človeka iz Tarza, ki mu je ime Savel. Glej, ta človek moli in v prikazni je videl moža z imenom Ananija, kako je vstopil in nanj položil roke, da bi spet videl.” Ananija je odgovoril: “Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko gorja je prizadel tvojim svetim v Jeruzalemu. Tudi tu ima od velikih duhovnikov pooblastila, da lahko vklene vse, ki kličejo tvoje ime.” Gospod pa mu je rekel: “Pojdi, zakaj on je posoda, ki sem jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. Pokazal mu bom, koliko bo moral trpeti za moje ime.” Ananija je šel in stopil v hišo. Položil je nanj roke in rekel: “Brat Savel! Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti semkaj, me je poslal, da spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.” V hipu so padle kakor luskine z njegovih oči. Spet je videl in se dal krstiti. Zaužil je hrano in vrnile so se mu moči« (Apd 9,10–19).
Tega svojega ‘duhovnega očeta’, ki mu je po krstu podelil novo rojstvo, se apostol Pavel hvaležno spominja kakšnih štiriindvajset let pozneje, ko stoji leta 58 pred judovskim ljudstvom v Jeruzalemu. V svojem zagovoru pravi: »V Damasku je živel neki Ananija, pobožen mož, ki se je držal postave in za katerega so pričevali vsi tamkajšnji Judje. Prišel je k meni, se ustavil pred menoj in rekel: “Brat Savel, spreglej!” In tisti trenutek sem ga zagledal. Nato je rekel: “Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust, da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kar si videl in slišal. In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime”« (Apd 22,12–16). Te Pavlove besede vzbujajo spoštovanje do Ananija kot moža, polnega Svetega Duha. Ko ga je apostol hvalil pred svojimi rojaki, se je dobro zavedal Ananijevega ugleda med kristjani v Damasku.
Nimamo zanesljivih zgodovinskih dejstev o kasnejšem Ananijevem življenju in delovanju. Stara izročila večkrat in z velikim spoštovanjem omenjajo, niso pa med seboj soglasna. Neko bizantinsko izročilo pravi, da je postal škof v Damasku, kar pa je malo verjetno, in je oznanjal evangelij v južnem delu Palestine. Tam naj bi tudi dal življenje za Kristusa okoli leta 70. Tudi rimski cerkveni koledar omenja, da so ga bičali in nato kamnali. Nekateri pisni viri ga omenjajo samo kot diakona, sv. Avguštin pa piše, da je bil duhovnik. Sicer pa to niti ni tako pomembno, odločilnega pomena je njegova zvestoba Jezusovemu poslanstvu. V Damasku je blizu nekdanjih vzhodnih mestnih vrat podzemeljska kapelica na kraju, kjer je bila po starem izročilu Ananijeva hiša.
Vir

Views: 50