V Rinocoruri v Egiptu, sveti Mela, škof, ki je zaradi prave vere pod arijanskim cesarjem Valentom trpel izgnanstvo, ter v miru umrl.
Vir
Mesto Rhinocolura ali Rhinocorura (lat. Augustamnika) je znano kot škofovsko mesto v Egiptu (njegov škof Hermogen se je udeležil efeškega koncila). Melas je izhajal iz tega mesta in je postal njegov škof v drugi polovici 4. stoletja. Sozomenu, ki hvali njegove vrline, dolgujemo vse, kar vemo o njegovem življenju.
Cesar Valens (umrl leta 378) je preganjal vse škofe, zveste nicejski veri, zato je Melas, ki se ni hotel držati arijanskih naukov, postal žrtev preganjanja in bil poslan v izgnanstvo. Cesarski komisarji, ki so prišli z nalogom za njegovo aretacijo, so ga našli v cerkvi, zaposlenega s čiščenjem svetilk: ko je izvedel, da iščejo škofa Melasa, je cesarske odposlance sprejel na svoj dom in jih pogostil, preden jim je razkril svojo identiteto. Ker jih je Melasova prijaznost prepričala, so mu dali možnost pobega; vendar je bil preveč navezan na pravo vero in preveč željan pričevati o svojem prepričanju, da bi sprejel tak kompromis, in je odšel v izgnanstvo.
Sozomen omenja Melasovega naslednika na stolnici v Rhinokoluri, in sicer njegovega brata Solona, vendar zgodovinar ne navaja nobenih drugih podatkov o Melasu, zato ni znano, ali se je po Valensovi smrti lahko vrnil iz izgnanstva in bil ponovno postavljen na pastirsko mesto.
Melas ni češčen v nobeni vzhodni cerkvi in noben koledar ne omenja njegovega imena.
Na Zahodu je Peter de Natalibus (II, 90) prvi uvedel njegov spomin 16. januarja in mu posvetil zapis, povzet po Sozomenu. Od takrat ga zahodni martirologiji ohranjajo na svojih seznamih in tako je Melas iz martirologija P. Galesinija prešel v rimski martirologij vedno na dan 16. januarja.
IT
Melas se je rodil v Rhinocoruri (zdaj El’Arîsh), majhnem mestu v Egiptu blizu meje s Palestino, v revni družini, ki ga je krščansko vzgajala. Ko je bil izvoljen za škofa v Rinokoruri, je živel kot skromen asket. Ob tej pomembni nalogi je ohranil svojo preprostost, ljubezen do uboštva in skritega življenja. Domneva se, da ga je posvetil sveti Atanazij.
Med nemiri, ki so jih povzročili arijanci, ga je arijanski cesar Valens zaradi njegovega katolištva ujel in izgnal. Ko so ga prišli aretirat, so ga cesarjevi odposlanci našli v njegovi cerkvi, kjer je nameraval čistiti svetilke. Melas ni upošteval njihovih idealov in jih je uvedel v škofovsko hišo tako, da jim je postregel s hrano. Nazadnje jim je rekel: „Jaz sem tisti, ki ga iščete. Polni spoštovanja in občudovanja so pooblaščenci sporočili cesarjeve ukaze in se ponudili, da mu omogočijo pobeg. Melas je to zavrnil in izjavil, da želi, da bi ga obravnavali kot druge katoliške prelate. Tako je odšel v izgnanstvo, ne toliko zaradi nasilja sovražnikov kot zaradi gorečnosti svoje dobrodelnosti.
Kje je bil v izgnanstvu in kaj se je dogajalo v njegovih zadnjih letih, ni znano. Nekateri so domnevali, da se je po preživetju Valensa lahko vrnil na svoj sedež in umrl v miru pod vladavino cesarja Teodozija.
IT
Po izročilu je Atanazij Aleksandrijski Melasa, sina iz preproste družine, imenoval za škofa v Rhinokoluri in je bil prvi znani nosilec te službe. V času cesarja Valensa, ki je podpiral arijanstvo, je zagovarjal sklepe 1. nicejskega koncila in bil zato izgnan iz svoje službe. Po izročilu se je to zgodilo, ko je kot navaden delavec pripravljal svetilke za cerkveno službo; ko so ga pristaši vprašali, kje je škof, se ni razkril, temveč se je ponudil, da jih pripelje do njega. Prišli so v njegovo hišo, pogostil jih je kot služabnik in se nato razkril; začudeni nad tako veličino duha so mu ponudili možnost pobega, ki pa jo je zavrnil. Izgnali so ga neznano kam, vendar se je po Valensovi smrti leta 378 lahko vrnil v svojo škofijo.
DE