sveti Andrej (Alfred) Bessette – redovni brat

Andrej Bessette

Alfred Bessette  se je rodil  9. aprila leta 1845 v bližini Montreala.
Bil je osmi izmed dvanajstih bratov in sester. Kmalu je postal sirota brez očeta in matere. K sebi ga je vzela teta. S težavo je bral in pisal, vendar je zelo dobro poznal katekizem. Da bi zaslužil za vsakdanji kruh, je moral poprijeti za težko delo. Opravljal je najrazličnejša dela najprej v Kanadi, kasneje pa tudi v ZDA. Naposled se je vrnilv  domovino.
Leta 1870 je kot brat vstopil v Družbo svetega križa, kjer so zelo častili svetega Jožefa. K njemu je tudi sam že od malega pobožno molil. Dobil je redovno ime Andrej. Opravljal je vsa dela. Pomagal je graditi prvo kapelo posvečeno svetemu Jožefu. Tja so začeli prihajati številni romarji. Andrej je bil postavljen za varuha svetišča, ki se je kasneje razvilo v največje svetišče svetega Jožefa na svetu. Nahaja se na pobočju Mont-Royala, nasproti kolegija Notre-Dame de Montreal. Ko je skrbni, skromni brat umrl na dan Gospodovega razglašenja leta 1937, je bila njegova smrt enaka dnevu žalovanja za ves narod. Na njegovem pogrebu je bilo več kot milijon ljudi.  Papež Janez Pavel II. ga je leta 1983 razglasil za blaženega, za svetega pa  papež Benedikt XVI. leta 2010 v Rimu.
Vir

Zgodba, ki nam je tako pri srcu: tista o dečku, ki izhaja iz revne družine, ki se je med odraščanjem boril za preživetje, prepričan, da ga je angel varuh varoval, ki je zagrizeno hodil po poti, ki jo je iskal, odprtega srca za vse, ki so se mu približali, končno potrjen in priznan kot svetnik, ki je obogatil življenja vseh, ki so prišli k njemu.
Toda tokrat ne gre za roman ali filmsko domišljijo. To je resnična zgodba človeka iz severnoameriških krajev, zgodba preprostega in čudovitega življenja nekoga, ki je postal prijatelj miljonov oseb, ne da bi si kdaj pripisoval najmanjše zasluge za to. Ravno zaradi tega svojega zaupanja v nekoga, ki je veliko večji, veliko močnejši od njega, je lahko pomagal svojim obiskovalcem. Pogosto je okrepčal njihovo telo, vedno pa tudi njihovo srce. Ljubil je in spodbujal k ljubezni. Bogu je prinašal tiste, ki so znali sprejeti v svoje življenje njegovega velikega prijatelja, svetega Jožefa. To je zgodba svetnika današnjih dni, ki se je učlovečil v naši zgodovini in v njej ostal navzoč in živ.
Blaženi Alfred Bessette se je rodil v Saint Gregoire na jugu Montreala in delal v Saint Cesaire. Kot mnogi fantje tistega časa, se je za nekaj časa preselil v Združene Države in pomagal pri razvoju industije v Novi Angliji. Mnogi njegovi prijatelji so se vključili v to novo deželo in postali franko-američani. Ohranili so svoje francoske priimke, nekaj pa tudi od svoje kulture. 
 Mladi Alfred se je vrnil v svojo domovino. Zbližal se je z njim, v katerega je imel popolno zaupanje in je zanj predstavljal nekoga, ki se je popolnoma podaril, kakor si je to tudi on želel. To je bil kurat Andrej Provencal. Ta si je nekega dne rekel: »Vem, kam ga bom poslal.« Redovnikom kongregacije Svetega križa, ki so poučevali otroke v kraju nasproti Monte Royal je napisal: »Pošiljam vam svetnika…«
Mlad, nepismen, plah delavec je gledal, kako so se vrata, o katerih si ni upal niti sanjati, odprla. Postal bo redovnik!!! Ne da bi vedel, kako bo služil Bogu, ki je napolnjeval njegovo življenje vse od rane mladosti, se mu je popolnoma izročil. Predvsem pa tudi sv. Jožefu svojemu od nekdaj zaupnemu prijatelju. Postal je brat Andrej.
Če je njegov začetek vsakdanji, kot pri mnogih mladeničih, pa bo to, kar bo sledilo izjemno. V severno ameriški zgodovini še ni bilo tako nenavadne poti, ko se na tisoče stvari zdi skoraj neverjetnih pri razvoju nekega življenja, neke slave, majhne kapele. Skozi svoje življenje si je brat ob številnih romarjih pridobil takšen sloves zdravilca, kot še nihče drug.
Bratec, slaboten in bolehen deček je umrl 6. januarja 1937, star 91 let. Milijon ljudi se je prišlo zahvalit za njegovo navzočnost v njihovem življenju. Brat Andrej je ostal od tistega dne zvest miljonom drugih oseb. Vsem, ki so ga klicali na pomoč ni prenehal ponavljati: »Prosite svetega Jožefa…«
Vir