sveti Pavel Puščavnik

Pavel Puščavnik Zavetnik puščavnikov sv. Pavla (pavlincev), pletarjev in rogožarjev
Atributi: obleka iz palminih listov, s krokarjem ali z dvema levoma
Imena: Pavao, Pavle, Pavli, Pavlimir, Pavlin, Pavlek, Paula, Pavla, Pavlina
»Življenje sv. Pavla, prvega puščavnika« je naslov najstarejšega poročila o tem svetniku. Napisal ga je sv. Hieronim kakšnih 30 let po svetnikovi smrti. Po rodnem kraju se Pavel imenuje Tebanski, ker je bil rojen v okolici Teb, nekdaj glavnega mesta Zgornjega Egipta. Bil je sin premožnih staršev, ki so mu omogočili izobrazbo. V zgodnji mladosti je doživel strahote Decijevega preganjanja kristjanov.
Mladega Pavla je odbrala božja previdnost za nekaj posebnega, zato ga je varovala in skrbno vodila, ko je bežal v puščavo. Nekaj časa je taval po njej, piše Hieronim, da se vrne, brž ko bo zvedel, da je preganjanje ponehalo. Končno je našel ob vznožju skalne gore votlino, zaslonjeno z velikim kamnom. Iz skalne razpoke je rasla visoka dateljnova palma, ob njej pa je izviral studenec. V tej votlini je odslej preživel Pavel šestdeset let v molitvi in premišljevanju, v odpovedi in zatajevanju, ne da bi prišel v stike z ljudmi. Toda čez nekaj let se je palma posušila. Kako se je poslej preživljal?
Sam Pavel je povedal Antonu Puščavniku, da mu je dobri Bog pošiljal 60 let krokarja, ki mu je prinašal vsak dan pol hlebca kruha kakor nekoč Eliju. Tako je Gospod čudežno skrbel za svojega služabnika, ki je »dočakal sto štirinajst let; več ko devetdeset jih je preživel v puščavi. Da se pa to ne bo zdelo komu neverjetno,« pravi sv. Hieronim, »kličem za pričo Jezusa in njegove svete angele, da sem videl in še vidim v sirski puščavi menihe, izmed katerih je živel eden trideset let ob samem ječmenovem kruhu in blatni vodi.«
Tako je postal Pavel prvi puščavnik, ki je s svojim zgledom vplival na druge, tudi na sv. Antona, ki je obiskal Pavla pred njegovo smrtjo leta 341 in ga tudi pokopal. Sv. Hieronim je slišal zgodbo o Pavlovem življenju od več učencev sv. Antona. Mnogo umetnikov je naslikalo Pavla Puščavnika. Največkrat ga upodabljajo s palmo ali v palmovi obleki; s krokarjem ali dvema levoma, ki mu kopljeta grob.
Goduje 15. januarja.
Vir

»Ko je prišel čas kosila, mu krokar prinese dvojni obrok kruha. Anton se začudi, Pavel pa mu odgovori: ‘Vsak dan mi prinese kruh: danes pa se je količina pomnožila, ker si ti moj gost.’ Začne se pobožna razprava o tem, kdo je bolj vreden, da razdeli kruh. Pavel želi, da bi ga razdelil Anton, Anton pa, da bi ga Pavel, ker je starejši: na koncu pa ga oba skupaj razdelita na dva enaka dela. Potem ko se je Anton vrnil v svojo celico, je videl v videnju, kako angeli v letu odnašajo Pavlovo dušo. Hitro se vrne in najde Pavla na kolenih, kakor da bi molil, tako, da najprej pomisli, da je živ. Ko pa ugotovi, da je mrtev, vzklikne: ‘O sveta duša, še umirajoč si pokazala, kakšno je bilo tvoje življenje.’« (Zlata legenda)

Ime: Izhaja iz latinskega imena Paulus, to pa iz pridevnika paulus v pomenu »majhen«.
Rojen: Okoli leta 228.
Kraj rojstva: Rob tebanske puščave. Thebais je pokrajina okoli Teb, današnje Kurne ob Nilu, nekdaj glavnega mesta Zgornjega Egipta.
Umrl: Leta 341.
Kraj smrti: Puščavske gore v Egiptu.
Družina: Bil je sin premožnih staršev, ki so mu omogočili temeljito izobrazbo. Umrli so, ko je imel petnajst let. Imel je še starejšo, poročeno sestro.
Preganjanje: Cesar Decij je želel zavreti propadanje rimske države in zediniti državljane v stari državni religiji. Zato je leta 249 izdal ukaz, da morajo vsi priznati in častiti rimske bogove ter opraviti predpisane daritve. S tem se je začelo preganjanje in mučenje kristjanov. Pavel se je najprej skrival v bližini doma, ker pa ga je njegov svak sklenil izdati, se je umaknil v puščavske gore na vzhodu.
Puščava: V puščavi je ob vznožju skalne gore našel zakrito votlino z dateljevo palmo in studencem. Tu je v samoti ob dateljnih in vodi preživel šestdeset let.
Preživetje: Vsa leta, ki jih je preživel v puščavi, naj bi mu Bog pošiljal krokarja, ki mu je prinašal vsak dan pol hlebca kruha, kakor nekoč preroku Eliju.
Srečanje: Malo pred smrtjo ga je obiskal sv. Anton Puščavnik in ga pozneje pokopal s pomočjo dveh levov.
Skupnost: Po Pavlu se imenujejo pavlinci, madžarska puščavniška kongregacija, ki je bila potrjena leta 1308. Veliko so naredili na področju šolstva, kulture, umetnosti in zdravstva. Znan je bil njihov samostan v Lepoglavi na Hrvaškem, pri nas pa so imeli v Olimju slovečo lekarno. Po ukinitvi v času Jožefa II. so se ohranili predvsem na Poljskem.
Kreposti: Pavel je imel krotak značaj in milo srce, bil je velik asket, človek molitve, premišljevanja, odpovedi in zatajevanja.
Življenjepis: Trideset let po smrti je njegovo življenje v posebnem življenjepisu popisal sveti Hieronim.
Zavetnik: Častijo ga kot zavetnika puščavnikov, pletarjev, tkalcev in rogozarjev.
Upodobitve: Upodabljajo ga največkrat s palmo, v palmovi oz. puščavniški obleki, s krokarjem ali levoma, ki mu kopljeta grob.
Goduje: 15., ponekod tudi 10. januarja (na Vzhodu).
Vir