V Cordobi [kórdovi] (v pokrajini Andalúzija, v Španiji), sveti Teodemír, carmonenski menih in še kot mladenič mučenec, v preganjanju Mavrov.
Vir
Views: 1
V Cordobi [kórdovi] (v pokrajini Andalúzija, v Španiji), sveti Teodemír, carmonenski menih in še kot mladenič mučenec, v preganjanju Mavrov.
Vir
Views: 1
V Trierju (v Renániji, v Nemčiji), sveta duhovnika: Beát in Bant, ki sta v času svetega Magneríha živela kot puščavnika.
Vir
Views: 7
Španka Marija Gore Karmel Salles Barangueras je bila ustanoviteljica sestrske kongregacije, ki se posveča poučevanju. »Njeno vzgojno delo, izročeno v varstvo Brezmadežne Device, med mladimi po velikodušnem prizadevanju njenih duhovnih hčera, ki se kakor ona izročajo v roke Boga, ki vse zmore, še vedno prinaša številne sadove,« je povedal sveti oče.
Vir
Tudi redovnica Marija Gore Karmel je celo svoje življenje posvetila drugim, in sicer preko poučevanja. Živela je v Španiji in že v času odraščanja jo je spremljala marijanska pobožnost, ki se je razširila po razglasitvi Marijinega brezmadežnega spočetja leta 1854. Vstopila je v tretji red dominikank Marijinega oznanjenja, pozneje pa je sama ustanovila misijonarsko kongregacijo sester, ki se posvečajo poučevanju. Ob njeni smrti je skupnost štela 166 sester. Njena želja pa je bila, da bi jih poslala po vsem svetu. In res so njene sestre danes razen v Evropi prisotne tudi v Afriki, Severni in Južni Ameriki ter Aziji.
Pravo ime Marije Gore Karmel je Carmen Sallés y Barangueras. Postulatorka postopka za njeno kanonizacijo sestra Maria Asunción Valls Salip je povedala, da je svoje poslanstvo odkrila, ko se je kot novinka srečala z resničnostjo žensk, ki so se preživljale s prostitucijo. Takrat se je namreč vprašala, kako bi jim lahko pomagala in jih potolažila zahvaljujoč priprošnji Mariji in njenemu brezmadežnemu spočetju. Prišla je do temeljnega spoznanja, da jih mora pripraviti, kako biti v svetu, družbi, delu in družini. Tako se je odločila, da se bo posvetila vzgoji in poučevanju. Razumela je tudi, da te ženske potrebujejo obširnejšo formacijo, kot jim je bila na razpolago v tistem obdobju. Zato je ustanovila novo kongregacijo sester. V bistvu njihove karizme je bila formacija žensk z vsega sveta v luči Brezmadežne Marije.
Kot je še povedala postulatorka je bila Marija za novo svetnico predvsem Mati in obenem vzornica. Vedno je govorila, da pot do Jezusa Kristusa vodi preko posnemanja Marije. Za današnji čas krize je njeno sporočilo predvsem v spodbudi, da bi bili pogumne osebe. Da bi se tako kot ona tudi ob soočanju s težavami zavedali, da obstaja Božja previdnost, pomoč Boga, ki nas gleda tako, kot na svojega majhnega otroka gleda oče. Tako je tudi geslo njene kanonizacije: »Naprej, vedno naprej, Bog bo poskrbel.«
Vir
V Madridu (v Španiji), blažena Marija od Gore Karmel Sallés y Barangueras [saljés i baraugéras], devica, ki je ustanovila Kongragacijo sester od Brezmadežnega Spočetja za vzgojo pobožnih in izgnanih žena.
Vir
Views: 22
V Urdi (v toledski provinci v Španiji), blaženi mučenci: Peter od Srca Redondo, duhovnik, Feliks od Peterih Ran Ugalde Irurzun [irursún] in Benedikt od Device »del Pillar« Solano Ruiz, redovniki z Kongregacije pasijonistov, ki so bili v velikem preganjanju ovenčani zaradi krščanske vere s palmo mučeništva, umorjeni s svinčenkami. († 1936)
Vir
Views: 0
Janez se je rodil v mestu Cean v Normandiji in je v mladosti stopil v samostan karmeličanov. V duhovnika je bil posvečen okrog leta 1417, pozneje pa je še dosegel doktorat iz teologije ter postal glavni ravnatelj šol in provincial francoske province. Od leta 1451 pa vse do smrti je bil generalni predstojnik reda. Vneto je zagovarjal zvesto spolnjevanje pravil in s tem obnovil žar redovnega duha. Podprl in pospešil je klavzurno življenje redovnic.
Goduje 25. julija, ponekod 28. julija.
Vir
General Karmeličanskega reda v 15. stoletju, (stoletju pred našo sv. m. Terezijo Avilsko), ki si je močno prizadeval za prenovo Reda v prvotnem duhu.
Pospešil in podprl je klavzurno življenje redovnic, zato ga označujemo kot ustanovitelja ženske veje Karmelskega reda. Z dekretom “Cum nulla” je papež Nikolaj V. leta 1452 odobril ustanovitev ženskih samostanov sester karmeličank, ki žive v klavzuri in so pod pravnim in duhovnim vodstvom patrov karmeličanov. Ti samostani so se zelo hitro razširili po vsej zahodni Evropi. Samo španski samostan Učlovečenja v Avili, kjer je začela pot svojega redovnega življenja sv. Terezija Jezusova, je sredi 16. stol. štel okrog 200 redovnic.
»Uči se, brat, od Kristusa, kako naj ga ljubiš; uči se ljubiti iskreno in iz vsega srca, modro in iz vse duše, krepko, z vso močjo. Iskreno, da ne boš prevaran, modro, da ne boš razočaran, in močno, da ne boš premagan in te ne bo nič odvrnilo od Božje ljubezni.«
Vir
V Angresu [anžéru] (v Galiji), blaženi Janez Soreth [soré], duhovnik iz Karmeličanskega reda, v katerem je vpeljal strožja pravila in ga obogatil z nunskimi samostani.
Vir
Views: 12
V kraju Monzon [monsón] (blizu mesta Huesca [uéska] v Aragóniji, v Španiji), blaženi Dionízij Pamplona y Calamoch, duhovnik in mučenec iz Reda pobožnih redovnih šolskih klerikov, ki je bil umorjen v istem času, zaradi sovraštva do vere. († 25. julij 1936)
Vir
Views: 0