sveti Hadrijan III. – papež

sveti Hadrijan III. - papežV Spini Lamberta (v Emíliji), smrt svetega Hadrijána III., papeža, ki se je z vso močjo trudil spraviti carigrajsko in rimsko Cerkev. Ko je potoval proti Galiji je zelo zbolel in presveto umrl.
Vir

Benediktinskega meniha Hadrijana iz rimske rodbine Colonna so za papeža izvolili 17. maja 884. S trdimi kaznimi je skušal zaustaviti nered in zločine, ki so se v Rimu vse pogosteje dogajali in vse bolj razločno kazali na ‘mračno stoletje’.
Cesar Karel III. ga je povabil, da bi na Frankovskem uredil pereča vprašanja nekaterih škofij. Med potjo je septembra 885 umrl blizu Modene. Tistega leta je 6. aprila na Moravskem umrl sv. Metod (gl. 5. julij). Po smrti so ga začeli častiti kot svetnika, to češčenje pa je bilo potrjeno šele leta 1891. Hadrijanov god obhajajo zdaj v baziliki sv. Petra 9. julija, prej pa je bil godovni dan 8. julij.
Vir

Views: 23

sveti Lovrenc Razsvetljevalec – opat in mučenec

LovrencImena: Lovrenc, Lavrenc, Lavrencij, Lovro, Lovre,
Zgodovinsko je dokazano, da je ta svetnik živel, druge okoliščine njegovega življenja pa so zavite v nejasnosti. Najstarejša listina, ki ga omenja, je pismo papeža Janeza VII. z dne 30. junija 702, naslovljeno Tomažu di Morienna, obnovitelju samostana Farfa blizu Rima. Listina potrjuje ugodnosti, ki jih je samostanu naklonil spoletski vojvoda Faroald II., in omenja, da je ta samostan »ustanovil škof z imenom Lovrenc, ki je prišel iz daljnega kraja«.

Ta tujina naj bi po nadaljnjih poročilih bila Sirija. Tam naj bi se Lovrenc sredi šestega stoletja rodil. V Rim naj bi prišel še z dvema tovarišema. Ko je ustanovil samostan Farfa, se je odpovedal škofovski službi. Omenjajo še neko posebnost. Samostana ni zgradil z javnimi sredstvi, temveč s svojim premoženjem in z darovi vernikov.
Druga poročila pripovedujejo, da je Lovrenc z močjo molitve in posta pregnal strašnega zmaja, ki je bival v neki votlini blizu samostana in je vse področje zastrupljal s svojim kužnim dihanjem. Vse te zgodbe simbolizirajo zmago krščanstva nad poganstvom.

Lovrenc je bil vsekakor pomembna osebnost, zato ga samostanski arhivi in drugi zapisi še in še omenjajo. Tako neko poročilo iz leta 1130 pripoveduje, da je že v 4. stoletju prišla v Rim skupina sirskih kristjanov, med katerimi se omenjata tudi Lovrenc in njegova sestra Suzana. Za časa preganjanja se je skupina razkropila, nekateri pa so umrli mučeniške smrti. Lovrenc naj bi s sestro odšel v Spoleto in tam postal škof. Res je pozneje ustanovil samostan Farfa, toda tega so razrušili gotski Vandali. Na kraju so ostale le še tri ciprese. Kakor vsako drevo so v stoletjih razpadle. V 7. stoletju pa jih je Devica Marija pokazala v videnju že na začetku omenjenemu Tomažu di Morienna, da bi na tistem kraju znova pozidal samostan.
Poznejše legende pripisujejo Lovrencu karizmo, da je ozdravljal telesno in duhovno slepe, zato je dobil vzdevek Razsvetljevalec. Starodavno češčenje sv. Lovrenca in hkrati priljubljenost, ki jo je užival še v 11. stoletju, so narekovale sv. Petru Damianiju, da je pisal papežu Nikolaju II., da je češčenje sv. Lovrenca »starodavno izročilo« in »moderna pobožnost«.
V martirologiju samostana Farfa je kot svetnica zapisana tudi njegova sestra Suzana.
Vir

Views: 34

sveta Akvila in Priscila (Priska) – zakonca in mučenca

Akvila in Priscila

Ta dva svetnika se lahko ponašata s tem, da sta bila sodelavca svetega Pavla. V tem je njuna posebnost in slava. Bila sta zakonca, Juda, ki sta postala kristjana,  zaradi svoje gorečnosti zelo ljuba svetemu Pavlu. V Novi zavezi sta omenjena na več mestih.
Sv. Luka v Apostolskih delih, ko opisuje drugo misijonsko potovanje svetega Pavla, piše:”Tam je našel Juda, ki mu je bilo ime Ákvila, po rodu pa je bil iz Ponta. Ta je s svojo ženo Prískilo pred kratkim prišel iz Italije, ker je cesar Klavdij ukazal, da se morajo vsi Judje izseliti iz Rima. Pavel ju je obiskal,  in ker je znal isto obrt,
je ostal pri njiju in se zaposlil. Po poklicu sta bila namreč izdelovalca šotorov.” (Apd 18,2-3)
Ko končuje Pismo Rimljanom in pošilja osebne pozdrave, Pavel piše:”Pozdravite Prisko in Ákvila, moja sodelavca v Jezusu Kristusu, 4 ki sta tvegala glavo, da bi mi rešila življenje. Hvaležen sem jima ne samo jaz, ampak tudi vse Cerkve med pogani. Pozdravite tudi Cerkev, ki se zbira v njuni hiši.(Rim 16,3-5a)
Drugo pismo Timoteju pa sveti Pavel končuje s pozdravi in blagoslovi, prva pa sta na njegovem seznamu:”Pozdravi Prisko in Ákvila in Onezíforjevo družino.” (2Tim 4,19)
Ekseget Teofilo Garcia de Orbiso, kapucin, meni, da sta Akvila in Priscila ali Priska, bila kristjana že pred prvim srečanjem s sv. Pavlom v Korintu. To zaključuje iz njune veliko prisrčnosti do apostola narodov. Pavel je kot bister človek hitro uvidel pomen teh dveh ljudi, njune izredne človeške lastnosti in upal, da bi mu pri njegovem misijonskem delu lahko postala najodličnejša pomočnika in sodelavca. Njegov občutek ni zatajil zato ju je zaprosil za gostoljubje. Ko ga je dobil, je pri njiju v času bivanja v Korintu preživel leto in pol.
Ko je Pavel končal svoje poslanstvo v Korintu in se hotel vrniti v Sirijo, je za svoja spremljevalca na poti izbral prav Akvila in Priscilo. Spremljala sta ga samo do Efeza, kjer sta ostala. Tam sta se poleg svoje obrti in trgovine ukvarjala tudi z apostolatom. Svojo hišo sta ponudila kristjanom za molilnico. V njej je v času svojega tretjega misijonskega potovanja dolgo bival tudi sv. Pavel. V svojem prvem pismu Korinčanom, ki ga je pisal okoli leta 55 pravi: “.. Iskreno vas v Gospodu pozdravljata Ákvila in Priska in Cerkev, ki se zbira v njuni hiši.” (1Kor 16,19)
V svojih pozdravih apostol stalno izreka veliko hvaležnost svojima velikima dobrotnikoma Akvili in Priscili, ki sta v neki veliki nevarnosti izpostavila sebe, da sta mu rešila življenje. Nič gotovega ni o času in kraju smrti teh dobrih Pavlovih sodelavcev. Bizantinski sinasar ju omenja 13. februarja kot “apostola in mučenca”. Rimski martirologij njun god omenja 8. julija.
Vir

Spomin svetih zakoncev: Akvila in Priske ali Priscíle, ki sta kot pomočnika svetega Pavla sprejemala v svoji hiši krščansko skupnost in zato zastavila svoje življenje.
Vir

Views: 140

blaženi Evgenij III. – papež

blaženi Evgenij III. - papežV Tivolu (v Láciju), smrt blaženega Evgénija III., papeža, ki je kot ljubljeni učenec svetega Bernarda, kot opat načeloval samostanu Svetega Vincencija in Anastazija pri Aque Salvie. Od tam je bil povišan na Rimski sedež. Zelo si je prizadeval, da je krščansko ljudstvo Rima ubranil pred neverniki in izboljšal cerkveno disciplino.
Vir

Views: 10