Germán García García se je rodil 30. oktobra 1912 v Villanueva de Argaño. Njegova starša sta bila Alejandro García in Marcelina García, oba iz istega mesta in kmeta.
Leta 1923 se je kot dijak vpisal v šolo bratov maristov v Arceniegi (Álava). Naslednje leto, ko je bil star osem let, so ga premestili v šolo v Gruliasco v pokrajini Torino v Italiji. Leta 1927 je opravil postulat in noviciat, leta 1929 pa je končal šolanje. Leta 1930 so ga poslali v Rio de Janeiro (Brazilija), kjer je poučeval, dokler ni odšel – domnevno zaradi bolezni – in se vrnil v Burgos.
Leta 1933 je zaradi znanja jezikov začel delati v hotelu v prestolnici, leta 1934 pa se je prostovoljno prijavil za delo v Patronatu de San José, ki ga je vodil don Valentín Palencia. Njegova sestra Benita García je o njem povedala:
„Brata Germána sem poznala zelo malo. Osirotela sem, ko sem bila stara komaj 11 let. Oče je umrl, ko sem se rodila. Moj brat je odšel k bratom maristom in nisem ga poznala, dokler se ni vrnil in delal kot tolmač v hotelu v Soportales de Antón, saj je znal jezike. Pozneje je šel delat k don Valentinu, pri katerem mu je pomagal, ker je bil zelo dober, a nekoliko šibkega zdravja.
Poleti 1936 se je don Valentín, kot je to počel že prejšnja leta, s svojimi spremljevalci odpeljal na počitnice v Suances, kjer ga je presenetila nacionalna vstaja. 
Dne 15. januarja 1937 je bil skupaj z Valentínom in njegovimi tovariši Donatom, Emilijem in Zacaríasom ubit. Služila sem v Burgosu, ko me je dosegla novica, da je bil moj brat ubit.“
Na voljo imamo tudi mnenje don Victoriana Reguera Garcíe, ki je brat Germánove matere; ta poudarja Germánov globok verski čut in njegovo željo, da bi bil koristen tistim, ki so ga potrebovali:
„Germána sem poznal, ker sem bil star 12 let, ko je odšel v šolo. Omenja se, da je zapustil ustanovo maristov zaradi zdravstvenih razlogov, vendar je bil še vedno zelo, zelo veren. To je bil razlog, da mu delo v hotelu ni ustrezalo in je odšel z don Valentinom. Slišal sem, da je bil Germán dober človek.
Mislim, da je imel rad glasbo; fantje don Valentína so večkrat igrali v naši vasi. Spomnim se, kako je Germán za nečaka izdelal letalo iz žice in rožnatega papirja.
Germán je bil donu Valentínu zelo blizu, tudi če bi iz njega naredil mleto meso, ga ne bi nikoli zapustil. V naši družini smo živeli z vtisom, da je bil Germán mučenec, kot je pisalo na spominski plošči, ki je bila nameščena v vaški cerkvi …“.
Martín Izquierdo, eden od otrok, ki so ga poznali, pravi, da je bil „majhen in tih in star 24 let“. Andrés Martínez, še en mladenič, ki ga je poznal, o njem pravi, da „je bil član glasbene skupine in je igral klarinet“.
ES