sveti Alipij – škof

sveti Alipij - škofSpomin svetega Alípija, škofa v Tagasti (v Numídiji, v današnji Alžiriji), nekoč učenec svetega Avguština, nato tovariš pri spreobrnitvi, sodelavec pri pastoralni službi in v bojih proti heretikom stalni borilec, slednjič v nebeški slavi sodeležnik.
Vir

Views: 10

blaženi Izidor Bakanja iz Wenga – kamnosek in mučenec

blaženi Izidor Bakanja iz Wenga - kamnosek in mučenecV mestu Wenga (blizu Busira v belgijskem Kongu), blaženi Izidor Bakanja, mučenec, ki je bil kot mladenič uveden v krščanstvo vero. Marljivo jo je gojil in tako neustrašeno pričeval, med tem ko je delal, da je bil dnevno z bičanjem mučen od predstojnika kolonije, zaradi sovraštva do krščanske vere, in po nekaj mesecih je umrl, medtem ko je preganjalcu odpustil.
Vir

Views: 9

blaženi Albert da Sarteano – redovni ustanovitelj

Imena: Albert, Alberto, Bert, Berti, Berto, Bertl, Alberta, Albertina, Berta
Velja za enega izmed štirih stebrov frančiškanskega reda observantov (tem pravimo danes frančiškani), poleg sv. Bernardina Sienskega, sv. Janeza Kapistrana in sv. Jakoba della Marca.
Rodil se je leta 1385 v kraju Sarteano v srednji Italiji. Ko je z dvajsetimi leti stopil k frančiškanom v domačem mestu, je bil že primerno visoko izobražen. Obiskoval je šole v Sieni in zlasti v Firencah. Leta 1415 se je pridružil frančiškanski veji observantov. Dobro je poznal slovstvo in tudi grški jezik.
Med frančiškani observanti je veljal za enega najbolj izobraženih. Kot sodelavec sv. Bernardina Sienskega je nastopal kot pridigar v številnih mestih. Ljudje so ga radi poslušali, ker je znal govoriti zelo slikovito in je ob dogodkih iz Jezusovega življenja pripovedoval tudi svoje spomine na svete kraje. Ko se je pripravljal koncil v Firencah (leta 1439), je papež Evgen IV. leta 1435 pooblastil Alberta, naj pogajanja s pravoslavnimi zastopniki privede do srečnega kraja. Albert je tedaj odpotoval najprej v Jeruzalem in nato v Carigrad, kjer so ga pravoslavni zaradi dobrega znanja grščine radi poslušali. Leta 1438 se je vrnil v Italijo z bizantinsko delegacijo in ji je bil za prevajalca. Naslednje leto ga je papež spet poslal na vzhod, da bi skušal tudi kopte pridobiti za združitev s katoliško Cerkvijo in potem šel še naprej do Indije. S seboj je nosil papeška pisma za »cesarja Indije« in za legendarnega kralja-duhovnika Janeza, ki naj bi bil po zahodnem mnenju cesar Etiopije.
V Kairu je govoril tudi pred sultanom, ker pa ni bilo brez nevarnosti za njegovo življenje. Zgodilo pa se mu ni nič takšnega, česar se je bilo bati. V Rim pa se je potem vrnil samo z delnim uspehom. Pridobil je za unijo s Cerkvijo samo nekatere skupnosti koptov in jakobitov.
Leta 1442 so ga poslali v beneško provinco, potem ko ni bil izvoljen za vrhovnega predstojnika frančiškanskega reda. Papež Evgenij IV. mu je tedaj določil nalogo, da v oglejskem patriarhatu pridiga ter navdušuje oblastnike in preprosto ljudstvo za križarsko vojsko proti Turkom. Pozneje ga srečamo spet v Milanu in Brescii, kjer je postavil temelje dvema samostanoma reda frančiškanov observantov in pomiril spore v mestu. Umrl je 15. avgusta 1450 v milanskem samostanu Sant’ Angelo. Že tedaj so ga imeli za svetnika in čudodelnika. Kot blaženega pa ga častijo samo po frančiškanskih samostanih.
Vir

Views: 6

sveti Tarzicij Rimski – mučenec

TarzicijNa praznik Marijinega vnebovzetja se Cerkev spominja Tarcisija (ali Tarsicija). Mučeništvo je pretrpel kot mlad najstnik, ko je nosil sv. Evharistijo kristjanom v zapor. Našli so kamenjanega, ko je k sebi stiskal Kristusovo telo, da ne bi padlo v roke nevernikov. Rimski martirologij navaja 15. avgust 257 kot dan rojstva za nebesa. Njegovo telo je bilo pokopano skupaj s papežem Štefanom ob Apijski poti.
Leta 767 je dal papež Pavel I. prenesti relikvije v baziliko sv. Silvestra skupaj z relikvijami drugih mučencev. Sveti Tarcizij je postal bolj znan šele v devetnajstem stoletju, po objavi romana “Fabiola” kardinala Wisemana, ki ga je prevzela in opogumila podoba mladega svetnika.
V številnih cerkvah v Rimu lahko najdete slike, kipe, in oltarne poslikave, ki upodabljajo sv. Tarcizija.
Je zavetnik mlajših fantov, ki delujejo v Italijanski katoliški akciji.
Ime: Tarcisio = prihaja iz Tarza (mesta v Ciliciji)
Simbol: Palma mučeništva
Goduje 15.avgusta

Vir

V Rimu na pokopališču Kalísta na Apijski cesti, spomin svetega Tarzícija, mučenca, ki je branil presveto Evharistijo Kristusa, katerega je poskušala neumna truma laikov onečastiti. Rajši je bil s kamni ometan do smrti, kot izročiti Sveto psom.
Vir

Tako kot so skrbno zbirali posmrtne ostanke mučencev in jih na skrivaj pokopavali v katakombah, so prvi kristjani zbirali tudi osnovne podatke o njihovem življenju in jih v obliki slavospevov prenašali naprej. Na ta način smo po slavospevu papeža Damaza I. izvedeli za sv. Tarcizija, mladega mučenca iz tretjega stoletja. V novejšem času je o Tarciziju govoril papež Benedikt XVI. med splošno avdienco 4. avgusta 2010. Takrat je osmim tisočem navzočih ministrantov predstavil lik Tarcizija, ministranta in mučenca.
Tarcizij je umrl v navalu preganjanj, ki ga je sprožil cesar Valerijan. Ko je neki krajevni duhovnik iskal prostovoljca, ki bi bil pripravljen kristjanom, zaprtim v ječah, odnesti evharistijo, se je priglasil dvanajstletni Tarcizij. “Moja mladost bo najboljše skrivališče za evharistijo,” ga je prepričal. Ko se je odpravil, ga je na poti ustavila skupina fantov njegove starosti. Zanimalo jih je, kaj skriva v nenavadnem zvitku, ki ga je skrbno stiskal na prsih. Ko so ugotovili, da je Tarcizij kristjan, so ga začeli pretepati in vanj metati kamne. Papež Damaz nadaljuje, da je Tarcizij raje žrtvoval svoje telo, kakor bi “izročil najsvetejše Telo besnim psom”.
Tarcizij je bil eden izmed tistih kristjanov, ki so na skrivaj obiskovali katakombe. Njegove kosti so pokopali pod svete podzemne oboke zraven posmrtnih ostankov sv. Kalista.
Nebeški Oče, na priprošnjo mladega mučenca sv. Tarcizija mi podari globoko ljubezen do Presvetega telesa tvojega Sina.
Vir

Views: 177