Peter I. se je rodil v poganski družini, se spreobrnil v krščanstvo in bil posvečen v duhovnika. Leta 301 je bil izvoljen za škofa v Sebasti v Armeniji. Kot škof se je sveti Peter I. posvetil širjenju krščanstva v Armeniji, pretežno poganski državi. Njegovo pridiganje je bilo učinkovito in veliko Armencev se je spreobrnilo v krščanstvo. Ta evangelizacijska dejavnost je pritegnila pozornost rimskih oblasti, ki so bile krščanstvu sovražno nastrojene. Med Dioklecijanovim preganjanjem je bil sveti Peter I. leta 303 zaprt skupaj z 39 drugimi kristjani. Zaporniki so bili podvrženi različnim mučenjem, vendar sveti Peter I. in njegovi tovariši niso zanikali svoje vere. Nazadnje so bili obsojeni na smrt in mučeni 9. marca 303.
P. Devos je po preučitvi različnih hipotez o Petru iz Sebaste v Armeniji, ki je naveden v pismu Contro Helladium, dokončno ugotovil, da gre na podlagi restitucije tega pisma Gregorju iz Nazianza (in ne Gregorju iz Nise), ki jo je opravil E. Honigmann, za Petra I. in ne Petra II., brata svetega Bazilija in svetega Gregorja iz Nise. Pismo je bilo namreč napisano okoli leta 383, v času, ko je Peter II. pravkar prišel v stolnico v Sebasti.
Zanimivost tega pisma je za nas prav v tem, da Gregor iz Nazianza v njem pripoveduje, kako je bil ob prvem potovanju v Sebastejo priča prvemu Petrovemu spominu, povezanemu s spominom štiridesetih mučencev, katerih sodobnik je bil škof.
Gregor ne navede datuma tega obeležja, vendar je po tem, ko je opozoril, da je potekalo v času velike vročine, sklepal, da to ni mogel biti 9. marec, tradicionalni dan praznika štiridesetih mučencev. Ker pa Hieronimov martirologij omenja spomin na te mučence tudi 27. avgusta, je bila postavljena hipoteza, da se Gregorjevo pričevanje lahko posredno nanaša na ta datum. Vendar se Peter na ta dan nikjer drugje ne omenja.
Ne da bi lahko z gotovostjo trdili, da gre za Petra samega, ga ne omenja nobena druga omemba, razen tiste, ki jo navaja Hieronim 26. marca „in Sebastia Petti episcopi“. Po drugi strani pa se ta datum nikakor ne ujema z Gregorjevim pojasnilom o času, ko se je udeležil Petrovega spomina.
O datumu 9. januar, ki ga je C. Baronij izbral za češčenje Petra iz Sebaste, se ni treba ustavljati, saj gre za povsem samovoljno izbiro, njegovo pričevanje, po katerem je ta datum našel v bizantinskih liturgičnih knjigah, pa je povsem fantastično. In ker po drugi strani za samega Baronija Peter iz Sebaste, omenjen v pismu Contra Helladium, ni bil nihče drug kot brat Gregorja iz Nise, je zelo verjetno, da je bila izbira 9. januarja posledica privlačnosti, ki jo je v bizantinskih koledarjih povzročila komemoracija slednjega na naslednji dan, 10. januarja. Poleg Nazianzenovega pričevanja o povezanosti med Petrom in štiridesetimi mučenci obstaja še eno, in sicer prav na koncu njihovega pasijona. V njem se namreč pripoveduje, da se je po tem, ko so ostanke mučencev vrgli v reko, Petru v sanjah prikazala prikazen, v katerem je bil naprošen, naj gre na breg reke po relikvije. Škof je ukaz izpolnil in odšel na navedeno mesto, kjer je našel trupla in jih s pomočjo duhovnikov položil v skrinje.
Kot je povedal G. Garitte, je za obstoj Petra znana tudi grška recenzija Življenja svetega Gregorja Iluminatorja. O njem ni znano nič drugega, razen tega, da je bil verjetno naslednik svetega Blaža, ki je bil verjetno mučen pod Licinijem, med čigar preganjanjem je umrlo štirideset mučencev.
IT