Imena: Estera, Estra
Imenujejo jo tudi kraljico, sveto, judovsko junakinjo, po kateri se imenuje ena izmed svetopisemskih knjig, ki spada pa med tako imenovane devterokanonične knjige.
Njena zgodba se začne, ko je perzijski kralj Ahasver (nekateri mislijo, da je bil to Kserks I., ki je vladal od leta 485 do leta 465 pred Kristusom) zaradi nepokorščine zavrgel svojo kraljico Vašti. Po državi so nato iskali novo kraljico in izbirali Judinjo Estero, ki je bila »lepe postave in lepa za pogled« (Est 2,7). Bila je iz Benjaminovega rodu. Njena družina je prišla leta 597 v babilonsko pregnanstvo. Starši so ji pomrli, stric Mordohaj (Mardohej) jo je vzel za svojo hčer. Ko je prišla na dvor, je bila kralju zelo všeč; postavil jo je za kraljico namesto Vašti.
Mogočni minister Haman je od kralja dosegel odločitev, da je treba vse Jude v kraljestvu pobiti. Mordohaj je Estero spodbudil, da pri kralju posreduje za rojake. Ko se je postila in dolgo goreče molila, je odšla h kralju, čeprav je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano, da kdo nepovabljen pride predenj. Kralj jo je lepo sprejel in ustregel njenemu vabilu, da pride s Hamanom k njej na obed. Potem mu je razkrila Hamanove hudobne namene in rešila svoje ljudstvo. Namesto Mordohaja je kralj dal obesiti Hamana.
V spomin na to rešitev obhajajo Judje v mesecu adarju (februarju-marcu) praznik purim. »Mordohaj je popisal vse te dogodke in poslal pisma vsem Judom po vseh pokrajinah kralja Ahasvera, bližnjim in daljnim, in jim naročil, naj vsako leto meseca adarja praznujejo štirinajsti dan in tudi petnajsti dan kot dneva, na katera so Judje dosegli mir pred svojimi sovražniki, in kot mesec, ki se jim je iz stiske spremenil v veselje in iz žalovanja v praznik« (Est 6, 20-22).
Stari latinski martirologiji slavijo Estero 1. julija, kopti pa 20. decembra »kot perzijsko kraljico«, ne da bi pri tem omenjali Mordohaja. V vzhodni Cerkvi sta Estera in Mordohaj omenjena med »očeti stare zaveze«.
V ikonogradiji se Esterina zgodba zelo pogosto ponavlja. To gre pripisati izraziti ženskosti svetnice, različne od ponosnih bibličnih junakinj  (na primer Judite). Slovita je njena podoba, ki jo je za cerkev sv. Sebastijana v Benetkah naslikal Paolo Veronese.
Vir

Sveto pismo je zbirka knjig, ki so bile napisane po navdihnjenju Svetega Duha in jih Cerkev priznava za božjo besedo. Imenuje se tudi ‘biblija’ po grški besedi, ki pomeni ‘knjige’. Deli se v knjige Stare in Nove zaveze. Sveto pismo stare zaveze obsega 45 knjig, v katerih je zapisano to, kar je Bog razodel ljudem pred Kristusom, 27 novozaveznih knjig pa obsega to, kar nam je Bog razodel po Kristusu in njegovih apostolih.
Svetopisemske knjige stare zaveze se po vsebini delijo na zgodovinske, poučne ali modrostne ter preroške. Med enaindvajsetimi zgodovinskimi knjigami je tudi Esterina knjiga, ki se bere kot roman. Imenuje so po glavni osebi, o kateri pripoveduje. Estero, rejenko Juda Mardoheja, je perzijski kralj Kserkses I., ki ga Sveto pismo imenuje Asuer in je vladal od leta 486 do 465 pred Kristusom, povzdignil za kraljico. S svojim vplivom na dvoru je Estera z Mardohejevo pomočjo rešila Jude, ki jih je dvornik Aman nameraval pomoriti.
Knjiga poudarja božjo previdnost in kaže, kako Bog skrbi za svoje ljudstvo, če mu je zvesto in če spolnjuje njegove zapovedi. Take spodbude so bili Judje v tujini sredi drugovercev potrebni. Knjiga priporoča tudi obhajanje posebnega praznika v spomin na dogodke, ki so v njej opisani. Knjigo je verjetno napisal Jud, ki je živel v Perziji. Za vire je mogel uporabiti državne letopise, Mardohejeve in druge zapiske ter ustno izročilo. Knjiga je zgodovinska. V prvotno besedilo pa je bilo pozneje vpletenih več olepševalnih dodatkov, ki so njen zgodovinski značaj obarvali v duhu poučnih razlag o pogledih na zgodovino božjega ljudstva.
Kralj Kserkses /Asuer/ je napravil gostijo za vse velikaše svojega prostranega kraljestva. Po sedmih dneh praznovanja je velel, naj pripeljejo kraljico Vasti, da bi velikašem pokazal njeno izredno lepoto. Muhasta kraljica pa ni hotela priti, zato jo je jezni kralj zavrgel. Izbirali so drugo kraljico med najlepšimi in najbolj modrimi mladenkami v kraljestvu. Na tem ‘natečaju’ je zmagala Estera, judovsko dekle, ki je bila brez staršev in je zanjo skrbel njen stric Mardohej. Stric ji je ukazal, naj nič ne govori o tem, da je judovskega rodu. Prav tedaj je hudobni dvornik Aman, ki je smrtno sovražil Mardoheja, naklepal uničenje vseh Judov v kraljestvu. Ko je bila Estera izbrana za kraljico, ji je Mardohej naročil, naj pri kralju posreduje za svoje rojake: »Kdo ve,« ji je dejal, »ali nisi prav za ta čas
prišla do kraljevskega dostojanstva, da bi rešila svoje rojake?« Mardohej je namreč trdno veroval, da Bog vodi usodo svojega izvoljenega ljudstva in vsak posameznik mora spoznati, kakšna vloga mu je namenjena, ter jo izpolniti. Estera je Mardoheja prosila, naj vsi Judje zanjo molijo in se postijo, da bo njena beseda našla pot do kraljevega srca. Ti so storili, kar je prosila, in po njenem posredovanju so bili Judje v perzijskem kraljestvu rešeni, njihovi sovražniki, ki jih je poosebljal Aman, pa so bili uničeni.
Esterino zaupno vero v Boga, zaradi katere jo Cerkev časti kot svetnico, izraža njena molitev pred odločilnim srečanjem s kraljem. »Slišala sem od mladosti v svojem očetnem rodu, da si ti, Gospod, izvolil Izraela izmed vseh narodov in naše očete izmed vseh njih prednikov v večno dediščino ter jim spolnil vse, kar si obljubil. Pravičen si, Gospod!« priznava krivdo svojih rojakov, potem pa zakliče: »O Bog, močnejši ko vsi, usliši glas obupajočih; reši nas iz rok hudobnežev in me reši mojega strahu!«
Ime Estera izhaja iz perzijskega jezika in po naše pomeni ‘zvezda’, zato danes poteg tistih redkih Slovenk, ki jim je ime Estera ati Ester, godujejo tudi tiste, ki jim pravijo Zvezda, Zvezdana.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Views: 590